»Frankolovski zločin je za nas Slovence živ opomin, ki ne bo med nami nikoli nehal govoriti. V Grabnu na Stranicah pri Frankolovem, ob cesti, ki pelje iz Celja v Maribor, rasto jablane, na katere je okupator obešal talce. Te jablane so neme priče tega največjega in najgnusnejšega okupatorjevega hudodelstva nad našim ljudstvom. Ob cesti sta tudi množična grobova s spomenikoma, dvema neobdelanima granitnima skalama, ki štrlita iz zemlje kot tiha in vendar govoreča pomnika velike tragedije.« Tako je svoj opis začel Stane Terčak v knjigi Frankolovski zločin, ki so jo izdali ob 25-letnici tragičnega dogodka.
Nemci so 12. februarja 1945 na Stranicah na obcestne jablane pobesili sto moških; najmlajši med njimi je imel 16, najstarejši pa 64 let. Kakor je prebivalce Spodnje Štajerske z letaki obveščal okupator, je šlo za povračilni ukrep zaradi uboja celjskega okrožnega vodje Antona Dorfmeistra. Le-ta je bil v zasedi, ki jo je 2. februarja postavil drugi bataljon XIII. brigade Mirka Bračiča v soteski Tesno, ranjen v glavo, medtem ko se je peljal v koloni vozil SS policijskega bataljona iz Slovenskih Konjic proti Celju. Dorfmeister je za posledicami poškodb drugi dan po napadu umrl v celjski bolnišnici in kot povračilo je generallajtnant Erwin Rösener ukazal obesiti sto talcev. Za eksekutorje je določil oddelke pomožne policije, ki so se pred zavezniškimi silami umaknili iz Banata ter v tem času varovali rudnik v Zabukovici in tekstilno tovarno v Preboldu.
Po izjavi vodje zunanje izpostave varnostne policije in varnostne službe v Celju Georga Kramhöllerja so dan pred zločinom privedli talce iz Maribora in Trbovelj ter jih združili s skupino, ki je že bila določena za usmrtitev v celjskem Starem piskru. Usodnega dne so talce zvezanih rok s štirimi kamioni odpeljali na kraj zločina, za njimi pa so v dveh kamionih peljali še zapornike, ki so morali izkopati grobove. Obešanje zapornikov na jablane ob cesti sta opravila dva vojaška policista – prostovoljca.
Tri mesece kasneje je bilo vojne konec; za mnoge žal prepozno. V spomin na gnusni in zločinski dogodek je Skupščina občine Celje 1. junija 1976 poimenovala eno od ulic na Hudinji po frankolovskih žrtvah.
