Franc Ksaver Meško (Spodnji Ključarovci, 28. 10. 1874–11. 1. 1964 Slovenj Gradec), pisatelj in duhovnik
Nižjo gimnazijo je zaključil na Ptuju (1886‒1890), višjo pa v Celju (1890‒1894). Po maturi je tri leta študiral teologijo v Mariboru in nato eno leto v Celovcu, kjer je bil julija 1898 posvečen v duhovnika.
Meško je večino svojega življenja preživel na Koroškem. Pred prvo svetovno vojno je služboval po različnih župnijah na Koroškem, najdlje pri Mariji na Zilji blizu Beljaka (1906‒1919). Po prvi svetovni vojni je bil postavljen za župnika na Selah pri Slovenj Gradcu, kjer je potem služboval do smrti (1921‒1941 in 1945‒1964). Na Koroškem se je seznanil s težkimi narodnostnimi razmerami, z bolj ali manj prikritimi metodami asimilacije ter z nemočjo, s katero so se takrat koroški Slovenci soočali pri obrambi svojega jezika in narodnostnih pravic. Najboljši način za boj proti tem razmeram je videl v pisani besedi. To je bilo zanj orodje, s katerim lahko deluje in nagovarja Slovence k ljubezni do materine besede, h krepitvi slovenstva in ohranjanju slovenskega jezika med Slovenci na Koroškem.
Meško je bil pesnik, dramatik in pripovednik, sodobnik glavnih predstavnikov slovenske moderne in prvi pomembnejši zastopnik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške v slovenskem pripovedništvu. V svojih delih se je ukvarjal z domoljubno, versko in kmečko tematiko. Slogovno je nihal med novo romantiko, realizmom in naturalizmom. Pisal je o narodnostni ogroženosti Slovencev na Koroškem in upodabljal kmečko ter malomeščansko življenje v vzhodni Sloveniji. V marsikaterem delu živi njegova rodna pokrajina ‒ Prlekija, Slovenske gorice, Ptuj, Ptujsko polje in reka Drava. Meškova besedila odstirajo kulturno in politično podobo njegovega časa ter osvetljujejo pisateljevo pokončno osebnost. Uveljavil se je tudi kot mladinski pisatelj.
Dela (izbor):
– drame: Na smrt obsojeni (1908), Mati (1914), Pri Hrastovih (1938), Henrik, gobavi vitez (1934)
– romani: Na Poljani (1907), Kam plovemo? (1927)
– pesniške zbirke: Iz srca in sveta (1918)
– zgodovinske povesti: Drama izza davnih dni (1907), Črna smrt (1911), Kobilice (1914)
– črtice in povesti: Slike in povesti (1898, 1899), Ob tihih večerih (1904), Mir božji (1906), Naše življenje (1922)
– mladinski spisi: Poljančev Cencek in druge zgodbe za mladino (1957), Mladim srcem (1911–1964), Izbrana mladinska beseda (1980)
