Konec 19. stoletja je nemški viteški red (Deutscher Ritterorden, tudi križniški oz. križevniški, tevtonski red) snoval načrt o ustanovitvi dobrodelne ustanove na slovenskem ozemlju. Na posesti križniškega reda na Spodnjem Štajerskem se je že dalj časa čutilo pomanjkanje bolnišnične oskrbe za prebivalstvo. Veliko ljudi si je zaradi revščine ni moglo privoščiti, le redki so lahko zdravniško pomoč poiskali na Ptuju, v Mariboru ali celo v Gradcu.
Leta 1896 je vodstvo reda sklenilo, da ob 50-letnem jubileju vladanja cesarja Franca Jožefa (1898) v Ormožu ustanovi redovno bolnišnico s hišo za sestre. Mesto ni bilo izbrano naključno – imelo je zelo ugodno lego in je bilo lahko dosegljivo iz Velike Nedelje, glavnega sedeža nemškega viteškega reda na Spodnjem Štajerskem. Leta 1897 so križniki od Edvarda Karla, oskrbnika ormoške graščine, kupili zemljišče ob potoku Lešnica na zahodnem robu Ormoža in še isto leto položili temeljni kamen za gradnjo bolnišnice. Načrte zanjo je izdelal prof. Rudolf Ilming iz Gradca, gradnjo je prevzela družba Celotti iz Ptuja. Posvetitev in slavnostna otvoritev nove bolnišnice je bila najprej predvidena za 14. september 1898, na praznik povišanja sv. Križa, glavni praznik viteškega reda, a je bila potem zaradi žalovanja monarhije ob umoru cesarice Elizabete (Sisi) prestavljena na naslednje leto (Gruber, 1971: 132).
Bolnišnica je svoja vrata odprla 2. decembra 1898. Začetek njenega delovanja je sovpadel s proslavo ob praznovanju 50-letnice vladanja cesarja Franca Jožefa I., ki je dovolil, da bolnišnica nosi njegovo ime – Bolnišnica cesarja Franca Jožefa. Svečano odprtje je potekalo štiri mesece kasneje, 24. aprila 1899, na praznik sv. Jurija. Na ta dan je bilo mesto slavnostno okrašeno z zastavami vseh barv. Slovesnosti ob odprtju bolnišnice se je udeležil nadvojvoda Evgen, visoki mojster nemškega križniškega reda, ki se je s posebnim dvornim vlakom pripeljal do Velike Nedelje in od tam v krasni kočiji do bolnišnice v Ormožu. Otvoritve so se, poleg šolske mladine ter množice prebivalcev iz ormoškega okraja in bližnje Hrvaške, udeležili še cesarjev kraljevi namestnik, deželni glavar, visoki vojaški dostojanstveniki, mariborska višja duhovščina z lavantinskim nadškofom dr. Mihaelom Napotnikom, predstojniki vseh državnih ustanov v Ormožu z uradništvom, številni predstavniki nemškega viteškega reda, dekanijski duhovniki, učitelji, župani, zastopniki društev in drugi. Slovesnost se je začela ob 8. uri zjutraj s sveto mašo v lepo okrašenem šotoru, ki jo je vodil dr. Napotnik. Po maši je knezoškof najprej nagovoril navzoče dostojanstvenike v nemškem jeziku in nato še okoliško prebivalstvo v slovenskem. Po nagovoru nadvojvoda Evgena je knezoškof ob pomoči višje duhovščine blagoslovil bolnišnico. Ob 13. uri se je nadvojvoda Evgen skozi mesto odpeljal na kolodvor, kjer se mu je župan Ivan Ruutzkammer v imenu mesta Ormož zahvalil za »za vse čase tako blagodejno ustanovo« (Gruber, 1971: 133).
V spomin na ta pomemben dogodek je na bolnišnici še danes ohranjena marmorna plošča s slovenskim napisom: »Trpečemu človeštvu križniški red postavil l. 1898«. Na plošči s slovenskim napisom, ki je bila na bolnišnico pritrjena 13. januarja 1931, so zapisane besede: »Sklenilo se je tudi v veliki skupščini 23. decembra 1896 sezidati v mestu Ormož ob Dravi na Spodnjem Štajerskem kot približnemu središču komendnih posestev bolnišnico, ki bi ustrezala vsem higieničnim zahtevam, ki bi bila odprta vsem bolnikom brez ozira na narodnost, da bi v njej našli pomoč in ljubeznivo postrežbo.«