V Krašnji je vodovod od leta 1962, zajetje pa je v Žirovšah. Pred tem so uporabljali vodo iz studencev, korit in potokov. Redki so si iz svojih studencev napeljali vodovod v hišo. Pri sami poti so omenjene tudi zanimivosti naravne in kulturne dediščine, ki so ob vodi ali njeni bližini.
V Krašnji je bilo veliko studencev, vodnjakov in korit. Skoraj vsi so pokriti, zasuti ali speljani drugam:
MIKLAVŽEVČEV STUDENEC – korito (zdaj hišni vodovod, še vedno za hišo studenci)
JERNAČEVO KORITO (voda je pritekla iz studenca – zajetja v Mikovem hribu)
GOLOVČEV VODNJAK (kapnica – voda je še v njem)
MIHOV STUDENEC – KORITO Včasih so ga uporabljali vsi iz bližnjih hiš, kasneje so iz studenca speljali vodovod v nižje ležeče hiše na Konju. Vodo iz tega vodovoda še vedno občasno uporabljajo. Zdaj je na Konju zbiralnik vode, do koder poganja vodo iz Hrenovega studenca črpalka, ki je v hišici ob začetku poti na Konj. Voda iz tega zbiralnika je napeljana v nižje ležeče hiše na Konju.
BUČETOV VODNJAK – kapnica
PRIMATOV VODNJAK – kapnica (Kasneje so v višje ležeče hiše na Konju napeljali vodovod iz Matevževčevega studenca na Vrhu)
GMAJNARJEV VODNJAK – kapnica
LUKOV STUDENEC
MIKLAVČEV STUDENEC – KORITO
PETROV STUDENEC (speljan v zajetje in v Veliki graben ter proti gasilskemu domu)
MARTINKOVČEVO KORITO (voda iz Petrovega studenca; napajanje živine, pranje perila, pitje – ga ni več)
ŠOLSKO KORITO (ga ni več) Vodovod z zajetjem blizu cerkve omenja župnijska kronika že leta 1820. V suši je vode pogosto zmanjkovalo, v deževju pa je bila umazana. Tekla je na korito pred župniščem. Ponjo so hodili bližnji sosedje.
FAROVŠKI VODNJAK (ga ni več) Pri Šimenc so imeli svoj vodovod. Zajetje je bilo v izviru pod vaško kapelico. Voda je bila stalna. Tekla je po lesenih ceveh na korito. Vodo so dobivali tudi sosedje, a so morali za to po nekaj dni na leto pomagati pri delu.
ŠIMENČEV VODNJAK (za pitje in kuhinjsko porabo, pranje perila – a ga ni več) Okoli leta 1836 je gospod Janez Dettela, posestnik v Krašnji, gospodu Janezu Udovču, tudi posestniku v Krašnji, dovolil napeljati vodovod iz studenca na travniku oziroma speljati potok k njegovi hiši (Petrov studenec). Cevi za vodovodno napeljavo so borovi hlodi, ki jih je gospodar prevrtal in nato sestavljal. Za spajanje cevi je bil vstavljen kovinski obroč. Cevi so zakopane v zemlji. Gospodar Avguštin Udovč je vodovod delno obnovil leta 1957 in 1958. Pri gradnji novega vodovoda iz Žirovš je bil vodovod na več delih poškodovan in ostal nepopravljen.
MATOŽETOVO KORITO (napajanje živine iz cele vasi, pranje perila, za kuhinjsko porabo)
LESENE VODOVODNE CEVI
PAVLETOV VODNJAK (za kuhinjsko porabo – pokrit) Za hišo STUDENEC, ki je bil napeljan v hišo.
LUKČEV VODNJAK, zdaj Levičnikov (za kuhinjsko porabo – v njem je še voda) Lukčeva „štirna” je bila dolga leta vir vode za mnoge krašenjske družine. Sem so hodili po vodo: Lukčevi, Ferlečevi, Mežnarjevi, Šuštarjevi. Vodo so zajemali z lesenim vedrom na dolgem kolu, po vojni pa je vedro zemanjala vojaška čelada. V „štirni” je še vedno voda, vendar vode ne uporabljajo več.
ŽOHARJEV VODNJAK (ga še uporabljajo)
REGININ VODNJAK (ga še uporabljajo)
ŠUMOV STUDENEC – VODNJAK (za kuhinjsko porabo – v njem je še voda)
VRBANKOV STUDENEC (nad hlevom)
VRBANKOV VODOVOD (speljan iz studencev v gozdu nad Vrbankovim grabnom)
MLINARJEV VODNJAK (za kuhinjsko porabo – ga ni več)
BUČETOVO KORITO (ga ni več) Voda je pritekla iz studenca s Korena po potočku, ki je tekel mimo Benerske hiše. Pred hišo je bil nekaj metrov dolg lesen žleb, ki so ga odmaknili, kada so hoteli natočiti vodo. Ta voda je tekla naprej do Bučetovega korita.
BENERSKO KORITO (ga ni več)
JURJEV VODNJAK (hiše in vodnjaka ni več)
JOŽMANOVO KORITO
POSLOVILNA VEŽICA, ki je zraven obstoječega pokopališča, je na pol vkopana v teren. Njene organske oblike izhajajo iz topografije pokrajine, zavite stene zamejujejo glavni prostor vežice, v ozadju pa so nanizani servisni prostori kapele. Stene poslovilnega prostora, ki so opažene z macesnovim lesom, se mehko prelivajo in povezujejo z delno pokritim zunanjim trgom. Objekt, ki je sicer iz vidnega betona, pokriva zelena straha, ki jo prebija svetlobnik v obliki križa. Na Slovenskem je organska arhitektura redkost, a v Krašnji je povezana s plastmi zemljine in ustvarja kontemplativen svet, ki ustreza namenu objekta.
MIKLAVŽEVČEV STUDENEC – korito (zdaj hišni vodovod, še vedno za hišo studenci)
JERNAČEVO KORITO (voda je pritekla iz studenca – zajetja v Mikovem hribu)
GOLOVČEV VODNJAK (kapnica – voda je še v njem)
MIHOV STUDENEC – KORITO Včasih so ga uporabljali vsi iz bližnjih hiš, kasneje so iz studenca speljali vodovod v nižje ležeče hiše na Konju. Vodo iz tega vodovoda še vedno občasno uporabljajo. Zdaj je na Konju zbiralnik vode, do koder poganja vodo iz Hrenovega studenca črpalka, ki je v hišici ob začetku poti na Konj. Voda iz tega zbiralnika je napeljana v nižje ležeče hiše na Konju.
BUČETOV VODNJAK – kapnica
PRIMATOV VODNJAK – kapnica (Kasneje so v višje ležeče hiše na Konju napeljali vodovod iz Matevževčevega studenca na Vrhu)
GMAJNARJEV VODNJAK – kapnica
LUKOV STUDENEC
MIKLAVČEV STUDENEC – KORITO
PETROV STUDENEC (speljan v zajetje in v Veliki graben ter proti gasilskemu domu)
MARTINKOVČEVO KORITO (voda iz Petrovega studenca; napajanje živine, pranje perila, pitje – ga ni več)
ŠOLSKO KORITO (ga ni več) Vodovod z zajetjem blizu cerkve omenja župnijska kronika že leta 1820. V suši je vode pogosto zmanjkovalo, v deževju pa je bila umazana. Tekla je na korito pred župniščem. Ponjo so hodili bližnji sosedje.
FAROVŠKI VODNJAK (ga ni več) Pri Šimenc so imeli svoj vodovod. Zajetje je bilo v izviru pod vaško kapelico. Voda je bila stalna. Tekla je po lesenih ceveh na korito. Vodo so dobivali tudi sosedje, a so morali za to po nekaj dni na leto pomagati pri delu.
ŠIMENČEV VODNJAK (za pitje in kuhinjsko porabo, pranje perila – a ga ni več) Okoli leta 1836 je gospod Janez Dettela, posestnik v Krašnji, gospodu Janezu Udovču, tudi posestniku v Krašnji, dovolil napeljati vodovod iz studenca na travniku oziroma speljati potok k njegovi hiši (Petrov studenec). Cevi za vodovodno napeljavo so borovi hlodi, ki jih je gospodar prevrtal in nato sestavljal. Za spajanje cevi je bil vstavljen kovinski obroč. Cevi so zakopane v zemlji. Gospodar Avguštin Udovč je vodovod delno obnovil leta 1957 in 1958. Pri gradnji novega vodovoda iz Žirovš je bil vodovod na več delih poškodovan in ostal nepopravljen.
MATOŽETOVO KORITO (napajanje živine iz cele vasi, pranje perila, za kuhinjsko porabo)
LESENE VODOVODNE CEVI
PAVLETOV VODNJAK (za kuhinjsko porabo – pokrit) Za hišo STUDENEC, ki je bil napeljan v hišo.
LUKČEV VODNJAK, zdaj Levičnikov (za kuhinjsko porabo – v njem je še voda) Lukčeva „štirna” je bila dolga leta vir vode za mnoge krašenjske družine. Sem so hodili po vodo: Lukčevi, Ferlečevi, Mežnarjevi, Šuštarjevi. Vodo so zajemali z lesenim vedrom na dolgem kolu, po vojni pa je vedro zemanjala vojaška čelada. V „štirni” je še vedno voda, vendar vode ne uporabljajo več.
ŽOHARJEV VODNJAK (ga še uporabljajo)
REGININ VODNJAK (ga še uporabljajo)
ŠUMOV STUDENEC – VODNJAK (za kuhinjsko porabo – v njem je še voda)
VRBANKOV STUDENEC (nad hlevom)
VRBANKOV VODOVOD (speljan iz studencev v gozdu nad Vrbankovim grabnom)
MLINARJEV VODNJAK (za kuhinjsko porabo – ga ni več)
BUČETOVO KORITO (ga ni več) Voda je pritekla iz studenca s Korena po potočku, ki je tekel mimo Benerske hiše. Pred hišo je bil nekaj metrov dolg lesen žleb, ki so ga odmaknili, kada so hoteli natočiti vodo. Ta voda je tekla naprej do Bučetovega korita.
BENERSKO KORITO (ga ni več)
JURJEV VODNJAK (hiše in vodnjaka ni več)
JOŽMANOVO KORITO
POSLOVILNA VEŽICA, ki je zraven obstoječega pokopališča, je na pol vkopana v teren. Njene organske oblike izhajajo iz topografije pokrajine, zavite stene zamejujejo glavni prostor vežice, v ozadju pa so nanizani servisni prostori kapele. Stene poslovilnega prostora, ki so opažene z macesnovim lesom, se mehko prelivajo in povezujejo z delno pokritim zunanjim trgom. Objekt, ki je sicer iz vidnega betona, pokriva zelena straha, ki jo prebija svetlobnik v obliki križa. Na Slovenskem je organska arhitektura redkost, a v Krašnji je povezana s plastmi zemljine in ustvarja kontemplativen svet, ki ustreza namenu objekta.
