Še nekoliko o naši kuhinji. Bila je na šolskem dvorišču zasilno zgrajena baraka, podolžna in opremljena s štirimi velikimi brzoparilniki in par mizami. Nekaj šefelj, velike vilice in kuhinjski noži ter par škafov, to je bila vsa priprava za našo slavno kuhinjo.
Zjutraj ob pol šestih smo dobili kavo, še precej mlečno, bila je namreč velika mlekarna tu na Vrhniki in tu se je dobilo zadostno množino posnetega mleka. Opoldan je bila goveja juha, v kateri je bil zakuhan lep košček mesa s prikuho, tako da smo se pošteno najedli. Zvečer je bila črna kava in štruca komisa, težka 1,4 kg.
Na dva dneva smo hodili po hrano s štirioglato posodo s pokrovom iz pločevine. Bil je strog red, vedno je imel kak častnik službo, da je skrbel za to in za snago. Če kak mož ni imel lepo pomite šale, se je moral iz vrste odstraniti in jo pomiti. Potem je prišel zadnji v vrsto.
P. Naglič, 2007
