Dr. Fran Lorger je pri raziskovanju obzidja vojaškega tabora ugotovil, da imajo vse štiri strani taborišča vrata. Leta 1918 je ugotovil lego in velikost treh vrat v obzidju, četrto je prepustil še kasnejšim raziskavam. Najprej je raziskal porta principalis dekstra – južna vrata in ugotovil dolžino 30,5 m ter širino 11 m. Ob teh vratih je odkril ostanke kanala, ki naj bi predstavljal taboriščno kloako. Na južni strani so vrata omogočala dostop do starega savinjskega obrežja. Lorger je menil, da bi moral biti na tem mestu čez Savinjo most , vendar ostankov nosilcev mostu ni iskal.
Velikosti severnih vrat – porta principalis sinistra so predstavljale dolžino 31,8 m in širino 12,30 m. Na tej strani so bila vrata največja in najbolj utrjena, zaradi česar je domneval, da je bila ta stran najbolj izpostavljena oz. prehodna. Porta decumana – zahodna vrata so merila po dolžini 29,90 m, po širini pa 11,70 m. Enaka so bila južnim in severnim, le da so imela dve krili v dolžini 8,3 m, med katerima je potekal prevoz. Porta praetoria – vzhodna vrata so pri izkopavanju ostala neraziskana.
V Ločici je našel 204 opeke z vtisnjenimi pečati II. italske legije, večinoma so to fragmenti, le 21 je celih. Deli jih na 32 tipov, na opeki je v celoti vidnih 7 imen: Ampliatus, Auspicatus, Fabianus, Fortunatus, Iuvenis, Pompeianus, Quintianus.
Zaradi slabega stanja enega večjih vojaških taborišč pri nas je dr. Fran Lorger domneval, da je bilo obzidje razbito in odneseno že v srednjem veku, stavbe pa so ostale še nekaj časa. Prišel je do ugotovitev, da imamo v Ločici opravka z zgodnjim, če ne celo prvim taboriščem II. italske legije na alpskem področju. Znano je, da se je legija na tem področju zadrževala le nekaj let, najverjetneje med leti 170 in 176. Zaradi velikosti tabora so verjetno imeli Rimljani namen stalne nastanitve legije v taboru v Ločici, vendar so jo zaradi takratnih razmer že v nekaj letih premestili na Donavo.
Razlaga ledinskih imen:
Grobelce – teren nekdanjega rimskega tabora,
Groblje – mostišče blizu tabora,
Ločica – ime vasi.
Literatura:
Kolšek, Vera in Tone. (1958). Ločica v okviru rimske vojaške dejavnosti na našem ozemlju. Celjski zbornik, št. 3, str. 105–183.
Lorger, Fran. (1934). Začasno poročilo o raziskovanju rimskega tabora pri Ločici v Savinjski dolini 1918. ČZN 29, št. 3–4, str. 150–153.
Zakladi tisočletij: zgodovina Slovenije od neandertalcev do Slovanov. (1999). Ljubljana: Modrijan.
