Enotne pravopisne tradicije med koroškimi bukovniki ni bilo: Čeprav so s prepisi v priredbe prodirale narečne oblike, je osnova bukovniških spisov osrednjeslovenski knjižni jezik in in Bohoričev pravopis.
Nagibi in vzroki prepisovanja:
praktični: zdravilski nasveti, ki so se prenašali iz roda v rod (t. i. medicinsko bukovništvo), praktična navodila za delo, sloneča na dolgotrajnih izkušnjah, vremenske napovedi ob raznih godovih svetnikov in praznikov
eshatološki: ljudi je vedno mikal pogled v prihodnost, nastajalo je veliko prerokovanj (knjige o Antikristu, Šembiljine bukve …)
ljudsko-literarni: zanimale so jih srednjeveške zgodbe, sploh tiste, ki jih je prevajal Drabosnjak
bogoslužni: prepisovanje molitev (včasih med njimi tudi praznoverski teksti iz Duhovne brambe in Kolomonovega žegna) in cerkvenih pesmi
estetski: posvetna pesem, ki se je širila iz kraja v kraj pa tudi splošno znane narodne pesmi
Bukovniški repertoar zajema naslednje slovstvene žanre:
– apokrifna besedila z molitvenimi in obrednimi obrazci (molitveniki, romarske knjižnice)
– prepisi ljudsko medicinskih bukev, receptov, vraž, zagovorov zoper bolezni
– zgodbe s svetopisemsko tematiko in prerokbe
– verske ljudske in moralične igre osnovane na biblijskih motivih z dodanimi posvetnimi prizori
– satirične in parodične verzifikacije
– ljudske in nabožne pesmi
