Glasbeno življenje je v Celju z ustanovitvijo slovenske Glasbene matice brez dvoma veliko pridobilo, vendar ne gre prezreti razgibane starejše glasbene tradicije v mestu ob Savinji. Zgodovinar Andreas Gubo svoji Zgodovini mesta Celja (Geschichte der Stadt Cilli, 1909) navaja, da je bilo glasbeno društvo v Celju prvič ustanovljeno že leta 1801. Iz iste knjige izhaja podatek, da je bilo v letu 1836 (drugi podatki govorijo o letu 1832) na pobudo direktorja okrožne glavne šole glasbeno društvo ustanovljeno že drugič. Očitno okoliščine niso bile dovolj naklonjene, zato niti »Lavanter Musikverein«, tako se je društvo imenovalo, niti zasebna glasbena šola Josepha Leitermayerja nista ustvarila neprekinjene tradicije glasbenega izobraževanja v mestu ob Savinji.
Leta 1879 so celjski meščani zato zastavili še tretjič. Pobuda je izhajala od doktorja medicine Roberta Prosinagga, ki je tovrstno društvo utemeljeval z namenom, da bi glasba zaživela v šolah in kulturi nasploh ter dajala pečat mestnemu utripu življenja. To naj bi dosegli z glasbeno šolo za petje, klavir, gosli in druge instrumente ter s prirejanjem umetniških in ljudskih koncertov s pomočjo kvalitetne godbe.
Na osnovi skromnih podatkov lahko sklepamo, da je glasbeno izobraževanje sicer potekalo, toda za uradni ustanovni datum prve glasbene šole v Celju velja 14. januar 1888; takrat je namreč cesarsko-kraljevo namestništvo v Gradcu šoli formalno podelilo koncesijo. Šlo je seveda za nemško profilirano izobraževalno ustanovo, saj so se politična nasprotja med celjskimi Nemci in Slovenci v tem času že močno zaostrila.
Med prvimi glasbeno izobraževalnimi ustanovami v Celju velja omeniti tudi zasebno orglarsko šolo, ki jo je z dovoljenjem lavantinskega škofijskega ordinariata in deželnega šolskega sveta za Štajersko leta 1899 ustanovil Karel Brvar. V Motniku rojeni ter v Ljubljani in Regensburgu šolani glasbenik je deloval v duhu cecilijanskega gibanja, ki si je prizadevalo za razvoj liturgične glasbe, njeno ustrezno vlogo pri cerkvenem obredju in šolane organiste. Šola je v Celju delovala vse do leta 1937, nato pa se je preselila v Maribor in opravljala svoje kulturno poslanstvo vse do nemške okupacije leta 1941. Poročila omenjajo, da je šola že do leta 1918 vzgojila preko 100 organistov in številni med njimi so se pomembno zapisali v zgodovino slovenske cerkvene in posvetne glasbe.