skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Zaključek

Prevalje so zdaj občina in mesto, rasti so začele pred skoraj dvesto leti, v stoletju vse močnejšega interesa države po odkrivanju novih nahajališč premoga in razvoju industrije ter vse večjega vpliva industrijske revolucije, ki je z razvojem železarstva zaznamovala tudi današnjo koroško regijo in zlasti Mežiško dolino, kjer so v 19. stoletju obratovale železarne v Črni, Mežici, na Prevaljah in na Ravnah na Koroškem. Skupaj s premogovniki na Lešah, Mežici in Holmcu ter rudnikom svinca v zgornjem delu doline je ta sodila med industrijsko najbolj razvita območja na Slovenskem.

Blaž Mayer z Dunaja je le desetletje po nastanku Ilirskih provinc na Lešah v bližini Prevalj odkril nahajališče premoga, dragocenega energetskega vira, ki je nudil trdno osnovo izgradnji in razvoju najpomembnejše koroške pudlarne in valjarne s parnimi stroji, pudlovkami in valjarno. Njen glavni proizvod so bile železniške tirnice. Zaloge leškega premoga in bližina reke Meže so pritegnile podjetne brate Rosthorn: Johanna, Mathäusa, Augusta, Danijela in Franca, lastnike podjetja z imenom Bratje Rosthorn, ki so na desnem bregu reke Meže v katastrski občini Prevalje(56) najprej zgradili cinkarno. Stala je na zemljišču kmetije p. d. Ivan s hišno število 1. Rosthorni so leta 1828 v abecednem seznamu lastnikov stavbnih parcel v občini Prevalje navedeni kot lastniki kmetije s štirimi stavbami, med njimi je 596 kvadratnih klafier ali 2133 m² velika stavbna parcela s cinkarno in dvoriščem, »Zinkfabrik mit Hoff«.

Po samo nekaj letih proizvodnje so cinkarno iz ekonomskih razlogov opustili in sredi tridesetih let je tu že obratovala prva sodobna pudlarna po angleškem vzoru v monarhiji, ki je dobavila železniške tirnice za izgradnjo severne Ferdinandove železnice na Češkem, za izgradnjo Avstrijske državne železnice in železniških prog v severni Italiji, Madžarske osrednje železnice itd.

Prve hale tovarne so najprej postavili ob levem in nato zaradi širitve proizvodnje in uvajanja sodobnih tehnologij nove tovarniške hale na desnem bregu reke Meže. Po izgradnji železniške proge Celovec–Maribor skozi spodnji del Mežiške doline leta 1863 pa so jih gradili v bližini železniške postaje, na lokaciji današnjega stadiona, najprej prvi plavž na koks in nato še Bessemerjevo jeklarno, še en plavž ter valjarno ladijske pločevine in težkih nosilcev.

Gospodarski razcvet je omogočil demografsko rast in razvoj mesta Prevalje, s tem pa tudi razvoj šolstva, tako osnovnega kot nadaljevalnega. Ob tem ne smemo zanemariti duha inovativnosti, simbolno povezanega z enim najpomembnejših odkritij na Prevaljah, tj. uporabo rjavega premoga v metalurgiji, kar je vplivalo na razvoj pudlarn in tudi premogovnika na Lešah. Inovativnost tudi danes ostaja gonilo gospodarskega in družbenega razvoja, četrta industrijska revolucija pa prinaša nova znanja in poklice.

_____

56 ARS – Arhiv Republike Slovenije, AS 178 Franciscejski kataster za Koroško, k. o. Prevalje K346, Alphabetisches Verzeichniss der Grund Eigenthümer der Gemeinde Prevalli.

 

Olvasás tovább

Fotó galéria

Szűrési lehetőségek

Keresés

Tartalom típus

Kategória
Kategória
Kategória
Kategória
Kategória

Régió választása


2008 - 2024 © KAMRA, Production: TrueCAD d.o.o.