Francka Bertalanič je bila dolgoletna rejnica in posvojiteljica iz Izole, dobrosrčna, mila in prijazna, polna življenjske energije.
Bila je vedno dobre volje, rada je pela.
Bila je eden od šestih otrok mlinarske družine. Pot jo je v zgodnjih petdesetih letih 20. stoletja zanesla v slovensko Istro, kjer sta si z možem uredila dom. Njen mož je bil velik mojster za popravilo harmonik. Živela sta v ljubezni in razumevanju. Ko sta ugotovila, da svojih otrok ne bosta mogla imeti, sta se odločila, da bosta vrata svojega doma in srca odprla zapuščenim in zanemarjenim otrokom. »Ti so zaradi življenjskih okoliščin, ki so navadno zelo žalostne, potrebni največje topline, ki je je bilo v naši hiši na pretek,« je povedala gospa Francka. Tako jih je bilo devet, ki so živeli pri njima v rejništvu, od tega sta nekatere posvojila, ker nista mogla dopustiti, da bi šli v posvojitev drugam. Enemu izmed otrok, takrat štiriletnemu dečku, ki ga je mati odpeljala v Bosno, kjer je umrl, je Francka kasneje tam postavila nagrobni kamen. Tega dečka ni nikoli pozabila. Delo rejnice je opravljala 35 let, do upokojitve pri devetinsedemdesetih letih.
Leta 1993 je Francka Bertalanič prejela prestižno priznanje Naj mama Slovenije. Zadovoljna, srečna in ponosna je bila na vse svoje otroke, tiste, ki so živeli pri njej le nekaj časa in tiste, ki so pri njej ostali.
Vsem je dala del svojega srca.
Bila je eden od šestih otrok mlinarske družine. Pot jo je v zgodnjih petdesetih letih 20. stoletja zanesla v slovensko Istro, kjer sta si z možem uredila dom. Njen mož je bil velik mojster za popravilo harmonik. Živela sta v ljubezni in razumevanju. Ko sta ugotovila, da svojih otrok ne bosta mogla imeti, sta se odločila, da bosta vrata svojega doma in srca odprla zapuščenim in zanemarjenim otrokom. »Ti so zaradi življenjskih okoliščin, ki so navadno zelo žalostne, potrebni največje topline, ki je je bilo v naši hiši na pretek,« je povedala gospa Francka. Tako jih je bilo devet, ki so živeli pri njima v rejništvu, od tega sta nekatere posvojila, ker nista mogla dopustiti, da bi šli v posvojitev drugam. Enemu izmed otrok, takrat štiriletnemu dečku, ki ga je mati odpeljala v Bosno, kjer je umrl, je Francka kasneje tam postavila nagrobni kamen. Tega dečka ni nikoli pozabila. Delo rejnice je opravljala 35 let, do upokojitve pri devetinsedemdesetih letih.
Leta 1993 je Francka Bertalanič prejela prestižno priznanje Naj mama Slovenije. Zadovoljna, srečna in ponosna je bila na vse svoje otroke, tiste, ki so živeli pri njej le nekaj časa in tiste, ki so pri njej ostali.
Vsem je dala del svojega srca.
Pripravila Špela Pahor
