Predvojno časopisje se z našim junakom ni ukvarjalo, po letu šestdeset pa so se objave stopnjevale. Gre predvsem za ponatise del obeh avtorjev v številnih slovenskih časopisih, predvsem v obliki podlistka.
Nekateri, zlasti lokalni, časopisi so v razdobju nekaj desetletij povest objavili kar dvakrat (celjski Novi tednik v šestdesetih in v sredini devetdesetih let prejšnjega stoletja, vključno s Straškovo literarnozgodovinsko študijo).
Več je bilo o našem junaku objavljenih reportaž, ki so jih objavljali tudi osrednji časopisi (Delo, Ljubljanski dnevnik, Večer), predvsem pa lokalni časopisi. Po odmevni razstavi „Straškovega” Guzeja v Kozjem konec prejšnjega desetletja se je zanimanje za kozjanskega prekocuha povečalo, našel je pot tudi v turistične loge, po poteh njegovih dogodivščin si preteguje noge že marsikateri Slovenec. Medtem se je razstava preselila v Dramlje, nekoliko pozneje še v Zgodovinski arhiv v Celju, zanjo pa se zanimajo tudi v Šmarju pri Jelšah in še kje.
