Cerkev sv. Janeza na Mirni se prvič omenja leta 1265, zdajšnjo cerkev pa so zidali v drugi polovici 15. stoletja v dveh bližnjih, vendar stilno različnih obdobjih. Okoli leta 1463 je bilo zgrajeno svetišče, ladja pa je bila končana do leta 1498. Spodnji del zvonika bi lahko bil najstarejši in sega v čas pred letom 1265. Na stropu svetišča in ladje so se ohranile freske dveh različnih stilnih obdobij: iz šestdesetih let 15. stoletja in iz prvega desetletja 16. stoletja. Prve se uvrščajo v sam vrh slovenskega stenskega slikarstva in so delo mojstra Bolfganga, druge z masko norca s kraguljčki pa so delo Podpeškega mojstra. Na ostenju vzhodnega okna v svetišču je Bolfgang upodobil Emo Krško. Tako se je tudi v mirnski cerkvi ohranil spomin na prizadevanje Ulricha III. Šumberškega, da bi dosegel posvetitev svoje sorodnice Eme.