6. marca 1978 so samoupravni sporazum z Mariborsko knjižnico, Občinskim svetom Zveze sindikatov Slovenije ter s Kulturno skupnostjo Maribor podipsali: Svila Maribor, Kreditna banka Maribor, GIP Gradis – TOZD GE Maribor in Pinus Rače. Do 26. maja 1988, ko je k Vzajemni knjižnici kot zadnja pristopila TVT Boris Kidrič Maribor, so se v Vzajemno knjižnico vključili: PIK Maribor, Snaga Maribor, Nigrad Maribor, Mariborski vodovod, Hidromontaža Maribor, Gozdno gospodarstvo Maribor, Stavbar Maribor, Lilet Maribor, Komunaprojekt Maribor, TAM, Metalna, SS SIS družbenih dejavnosti, KBM – ekspozitura Tyrševa in Sladkogorska Sladki Vrh.
Prvi vodja Vzajemne knjižnice je bil France Planteu, od leta 1981 do 1985 jo je vodila Majda Emeršič, 1985 pa jo je prevzela Majda Blagšič, ki jo je vodila do 22. 9. 2005, ko se je upokojila. Ukinitev Vzajemne knjižnice je usmerjala Dragana Lujić, ki je po upokojitvi Majde Blagšič prevzela delo na področju premičnih zbirk in pripravila njihovo strategijo nadaljnjega razvoja v smeri posebnih skupin prebivalcev. 14. 9. 2006 in 11. 10. 2006 so bila ukinjena zadnja postajališča Vzajemne knjižnice, in sicer Mariborski vodovod in NOVA KMB, lokacija Ul. VitaKraigherja 4, ter Nova KBM, lokacija Tyrševa ulica 2. Dogovor o tem je bil sprejet v letu 2005.
Knjige, kupljene z namenskimi sredstvi članic Vzajemne knjižnice, so ostale njihova last. V knjigah je lastništvo izkazoval žig organizacije, vpisane pa so bile v posebno inventarno knjigo. Nabavna politika knjig za vzajemno knjižnico je bila osnovana zlasti na podlagi želja uporabnikov. Kolekcije po posameznih delovnih organizacijah so se v skladu z dogovori po določenem času zamenjale.
Vir:
Vzajemna knjižnica / Majda Blagšič. V: Na temeljih preteklosti snujemo prihodnost / [uredniški odbor Sabina Fras … [et al.]. – Maribor : Mariborska knjižnica, 1999. – Str. 184-188.
