V Zavrhu pod Šmarno goro in drugih krajih občine Medvode kar precej stvari spominja na Jakoba Aljaža. Občina Medvode je slavnega rojaka počastila tudi s tem, da je njegov rojstni datum, torej 6. julij, izbrala za občinski praznik: večkrat preberemo ali slišimo, da je Aljaž zavetnik občine. Občina je odkupila tudi njegovo rojstno hišo in jo leta 2005 začela obnavljati, v njej pa so zdaj prostori za razstave in kulturne prireditve.
Jakob Aljaž se je rodil pri Bačniku, kot se je reklo po domače, v Zavrhu v hiši številka 2 pod Šmarno goro, in to 6. julija 1845. V različnih virih obstajajo različni podatki od datumu njegovega rojstva. Tako je Jakob Aljaž[i](1923) zapisal datum 6. junij, torej naj bi se rodil mesec dni prej, se pa v literaturi se pojavlja še tretji datum, 1. julij.
Jakob Aljaž je zapisal (prav tam), da je bil četrti rojeni otrok in da je imel pet bratov in dve sestri. Res pa je, da se je v zakonu Antona Aljaža in več kot petnajst let mlajše Elizabete, rojene Jarc z Dobrove, v razmaku enaindvajsetih let rodilo deset otrok: Janez, Anton, Franc, Marija, Urh, kot šesti po vrsti Jakob, še en Janez, ker je prvorojeni umrl, Marijana, Johana in kot zadnji Matevž. Jakob se je verjetno zmotil, ker je bil še majhen, ko sta umrla prvorojenec Janez in osmorojena Marijana. Trije od bratov in dve sestri so si ustvarili družine, tako da je Jakob Aljaž imel kar 42 nečakinj in nečakov.
Ko je umrl brat Janez, ki je bil določen za gospodarja pri Bačniku, je posestvo prešlo v ženske roke, in sicer ga je prevzela sestra Johana. Poročila se je z Janezom Ježkom, ki je bil doma z bogate kmetije s Poljan pri Šentvidu. Ježku posest v Zavrhu ni bila povšeči, zato je kupil domačijo na Vikrčah pod Turncem, pri Bačniku v Zavrhu pa si je dom uredila Jakobova nečakinja Francka.
Prelomno za Aljaževo rojstno hišo je bilo leto 1994, ko je bila ustanovljena Občina Medvode, ki je dejansko zaživela šele v letu 1995. Da hiša sameva in propada, da je vendarle nekaj treba storiti, so prvi opozarjali predvsem Misovi s sosednje Matjaževe kmetije in člani Gorniškega kluba Jakoba Aljaža, ki je bilo ustanovljeno leta 1998, prav s ciljem negovati zapuščino Jakoba Aljaža.
K odločitvi, da je nekaj treba storiti, je pripomogla tudi odločitev Občinskega sveta Občine Medvode, ki je na svoji 29. seji 20. maja 1997 določil 6. julij, dan njegovega rojstva, za praznik občine in s tem Jakoba Aljaža posredno imenoval za zavetnika občine.
Občina Medvode je leta 1999 zagotovila proračunska sredstva za odkup rojstne hiše, Občinski svet Občine Medvode pa je dal soglasje za sklenitev darilne pogodbe. Ker je občina prevzela tudi morebitne obveznosti do nujnega deleža enega izmed dedičev, ki je sicer živel v tujini in se ni izjasnil, kaj bi, je bilo treba z obnovo hiše počakati. Lastništvo hiše je bilo dokončno urejeno šele leta 2003, obnova hiše, ki je potekala v več fazah, se je začela leta 2005, v njej pa so danes prostori za razstave in kulturne prireditve (Knok Ratković,[ii] 2019).
[i] Aljaž, J. (1923). Oris mojega življenja. Planinski vestnik (1923), letnik 23, številke 8–11.
[ii] Knok Ratković, T. (2019). Obnova in namembnost rojstne hiše Jakoba Aljaža : perspektive različnih interesnih skupin. Magistrska naloga. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo. Pridobljeno 31. 10. 2023 s spletne strani: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=111919