Amalija Anderluh se je rodila 22. decembra 1905 v Gradacu v Beli krajini. Leta 1933 se je poročila z Avgustom Andrluhom, ki ga je spoznala, ko je hodila v Šmarje obiskovat svojega brata Janka Pluta, šmarskega trgovca. Po poroki sta nekaj časa živela v Beogradu, kjer je Amalija delala kot zobotehnica, kasneje pa v Ljubljani, kjer je leta 1941 končala dentistično šolo in postala zobozdravnica. Ob njej se je tudi mož Avgust učil za zobotehnika. Pred začetkom druge svetovne vojne sta se preselila v Črnomelj, kjer je med vojno delala v zobni ordinaciji za borce NOV, kjer so se zdravili najvišji predstavniki naše oblasti Boris Kidrič, Josip Vidmar, Stane Rozman. V ordinacijo so prihajali tudi člani zavezniške misije in ameriški piloti, ki so se izkrcavali na osvobojenem ozemlju Bele Krajine.
Ob koncu vojne sta imela v Ljubljani svoj zobotehniški laboratorij, kjer je tudi Avgust dokončal dentistično šolo. Kmalu po vojni sta se z družino preselila nazaj v Šmarje in leta 1948 kot prva uradna zobozdravstvena uslužbenca prevzela zobozdravstveno delo v novoustanovljeni zobni in zdravstveni ambulanti v Skazovi hiši poleg dr. Viktorja Lorgerja. Kasneje sta imela zobno ambulanto tudi v svoji hiši v Šmarju, ki stoji ob božji poti k Sv. Roku.
Avgust Anderluh je bil od leta 1947 do 1952 predsednik Krajevnega ljudskega odbora (KLO) Šmarje pri Jelšah ter od leta 1952 do 1955 predsednik novo oblikovanega Občinskega ljudskega odbora (ObLO) Šmarje pri Jelšah.
Amalija in Avgust Anderluh sta takoj po vrnitvi v domače Šmarje začela prebujati od vojne prekinjeno kulturno delovanje v kraju. Recitacije, skeči, petje in gledališke predstave so odzvanjale v skromni dvoranici z odrom v gostilni Habjan. Leta 1949 je bilo ustanovljeno Kulturno-umetniško društvo Anton Aškerc, v okviru katerega je delovala dramska skupina pod njunim okriljem. Tako sta v povojnem času z izborom raznovrstnih iger, režijo in dobro izvedbo popeljala amatersko dramsko skupino do velikega uspeha. Pod njunim vodstvom so uprizorili igre Županova Micka, Razvalina življenja, Krčmarica Mirandolina, Celjski grofje in druge. Največjo atrakcijo pa sta ustvarila leta 1952 s Sketovo Miklovo Zalo uprizorjeno na prostem.
