Anton Lorenčak je bil rojen leta 1890 v Lembergu. Ko se je v mladosti na Dunaju učil za kolarja, so ga vpoklicali v vojsko. Prišel se je posloviti od staršev ter skupaj z ostalimi lemberškimi fanti odšel na vojaški nabor ali »štelngo«.
Njegovi hčerki Jožefa Došler in Fanika Čoh se spominjata, da je pripovedoval veliko žalostnih zgodb iz vojne na Soškem. Ena takšnih je zgodba o usodnem soškem mostu, kjer je bilo postreljeno veliko vojakov, njihova trupla, pa so popadala v reko Sočo. Anton je imel srečo, da ni bil navaden vojak, bil je podoficir in poveljeval svojemu regimentu. Domov je prinesel medalje, ki so žal izgubljene, ohranjena je lesena čutarica, ki jo hranijo v muzeju na Rotovžu.
