Anton Smodič (Gradec, 1905–1960, Visoko) – učitelj, muzealec in arheolog, v letih 1927–1948 skrbnik knjižnice Muzejskega društva v Ptuju.
Osnovno šolo je obiskoval v Gradcu, nato se je šolal na gimnaziji v Ptuju (1917–1922) in na državnem moškem učiteljišču v Mariboru (1922–1926). V letih 1927–1939 je delal kot učitelj na osnovnih šolah v Cirkulanah, na Hajdini in Ptuju, nato pa kot kustos v Mestnem Ferkovem muzeju v Ptuju (1939–1941). Bil je član Jugoslovanskega učiteljskega združenja, član sokolske organizacije ter član Zgodovinskega društva Maribor.
Od leta 1921 naprej je bil odbornik, od leta 1927 naprej pa tudi tajnik Muzejskega društva v Ptuju, leta 1925 mu je bila zaupana tudi skrb za muzejsko znanstveno knjižnico. Še posebej se je zanimal za arheologijo. Sodeloval je pri vrsti arheoloških izkopavanj, ki jih je vodil muzej, in o arheoloških najdiščih in novih najdbah poročal v številnih znanstvenih publikacijah in časopisju. Zanimal se je tudi za etnologijo in bil eden najzaslužnejših za nastanek ptujskega vinarskega muzeja (1937).
Ob začetku druge svetovne vojne je bil vpoklican v vojsko kot rezervni oficir. Po zlomu Jugoslavije, aprila 1941, ga je zajela nemška vojska. Do decembra 1941 je kot vojni ujetnik živel v Gensendorfu pri Dunaju, nakar je bil premeščen v Feldbach, kjer je v konfinaciji živel do jeseni 1944. V letih 1942–1944 je delal kot sodelavec arheologa dr. Walterja Schmida (1875–1951), upokojenega profesorja graške univerze in kustosa graškega Joanneuma. Konec leta 1944 je bil poslan v taborišče Strnišče pri Ptuju, od koder je v začetku leta 1945 pobegnil k partizanom v Slovenske gorice.
Po vojni je delal kot kustos (1945–1949) in upravnik (1945–1948) v Mestnem muzeju Ptuj. Potem ko je sredi leta 1949 izgubil službo v ptujskem muzeju, je nekaj časa delal kot tehnični uslužbenec Antropološkega zavoda Medicinske fakultete v Zagrebu (1951–1954) in opravljal konservatorske in preparatorske posle. Leta 1953 je kot izredni študent Filozofske fakultete v Zagrebu diplomiral iz klasične arheologije, naslednje leto pa prevzel delo kustosa in upravnika novoustanovljenega Zavičajnog muzeja v Visokem v Bosni in zagnal prve projekte katalogiziranja in urejanja muzejskih zbirk ter zbiranja različnega muzejskega gradiva. Tam je delal do smrti.