Gostilna Arvaj je bila najprej stanovanjska hiša Šušteršičevih, ki so imeli gostilno Pri železnem mostu. V njej sta stanovala Mimica Šušteršič in njen mož Franjo Trebec. Ta je v 60. letih odprl gostilno, proti koncu desetletja pa jo je najel Arvaj in jo odkupil leta 1972.
Naziv Pri Trebcu (po priimku prejšnjega lastnika) je slišati še danes. Stoji na slikoviti legi nad kanjonom reke Kokre, ki je včasih veljala kot meja med meščani in okoličani. Gostilna slovi po kranjski klobasi. Njen avtor je Anton Arvaj, ki se je priženil v Britof in se vpeljal v gostinstvo v domačem bifeju in kegljišču Pri Johanci. Ko je opravil mojstrsko šolo za mesarja, je leta 1972 od Trebca prevzel svojo gostilno v Kranju. Gostilna je bila priljubljeno zbirališče Kranjčanov, njihova kranjska klobasa pa je žela uspehe na številnih kulinaričnih tekmovanjih.
Zaradi prenove mostu čez Kokro je gostilna izgubila priljubljen vrt, stavbo pa so zaradi dotrajanosti ob tem podrli in leta 1995 zgradili novo. Leta 2017 je zaradi stečaja podjetja gostilna prešla v roke upnikov. Prenovljena gostilna z novimi lastniki nadaljuje tradicijo in ohranja poznani naziv Arvaj.
Anton Arvaj je svojo prvo kranjsko klobaso zašpilil leta 1956. Ena najstarejših pisnih omemb kranjske klobase je v knjigi Katharine Prato Suddeutche Kuche iz leta 1896. Najstarejše navodilo za izdelavo in pripravo kranjske klobase z značilno leseno špilo pa je bilo objavljeno leta 1912. Kranjska klobasa se je razvila v času avstro-ogrske monarhije, v začetku 19. stoletja. Izvira iz območja Gorenjske, od koder se je preko osrednje Slovenije razširila po vseh slovenskih in drugih deželah vse do Dunaja. O klobasi in njenem poimenovanju je krožila anekdota: Ko se je cesar Franc Jožef nekoč s kočijo peljal z Dunaja proti Trstu, se je ustavil v znani furmanski gostilni na Gorenjskem. Gostilničar mu je ponudil domačo klobaso. Ko jo je cesar pokusil, je menda navdušeno vzkliknil: »To pa ni navadna, ampak Kranjska klobasa!«