Ko je bil Avgust star že petnajst let, se je leta 1921 z enoletno zamudo zaradi neugodnih razmer po koncu vojne vpisal v prvi razred Državne klasične gimnazije v Mariboru10, kjer je postal gojenec dijaškega semenišča. Njegov sošolec je bil med drugimi dr. Anton Trstenjak (1906–1996), kasnejši teolog, filozof in antropolog.11 Avgust je živel skromno in si že od tretjega razreda naprej pomagal z inštrukcijami. Da bi čim prej prišel do poklica in s tem do svojega kruha, je leta 1925 po četrtem razredu gimnazije in opravljeni mali maturi presedlal na Državno tehniško srednjo šolo Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani, kjer se je vpisal v elektrotehniški odsek. Tudi tam se je ves čas šolanja večinoma vzdrževal z inštruiranjem in priložnostnim delom. Dne 12. junija 1929, star 23 let, je s prav dobrim uspehom opravil zaključni izpit.12
Ljubljana je bila pomembna tudi za Avgustovo zasebno življenje. Najverjetneje v zadnjem letu tamkajšnjega šolanja ali pa že prej se je seznanil s Pavlo Kopač, svojo kasnejšo ženo. Tako lahko vsaj sklepamo po vsebini zapisa na ohranjeni razglednici, ki jo je poslal Pavli 11. novembra 1930 iz Nancyja: »Kako Ti gre Pavlica – pred letom ob tem času sva se videla kaj ne in kdaj zopet …?«13
Pavla Kopač se je rodila 25. januarja 1905 kot druga hčerka zakoncev Tomaža in Johane Kopač, roj. Žakelj. Starši so bili po rodu iz Žirov. Oče je bil železničar, zato se je družina večkrat selila. Leta 1903 se je v Trstu rodila prva hčerka Viktorija (uradnica, poročena Šegula, umrla leta 1995). Pavla je bila rojena v Hercegnovem,14 ki je tedaj spadal pod Avstro-Ogrsko. Preostali trije otroci so se rodili v Ljubljani: leta 1906 hčerka Marija – Mimi (učiteljica, poročena Robič, umrla leta 1994), sin Jože leta 1907 (16. junija 1942 so ga ubili partizani) in leta 1911 hčerka Rozalija – Rozi (poročena Jeran, umrla leta 1998).15
Podatkov o Pavlinem šolanju in zaposlitvah mi ni uspelo najti. V Ljubljani je živela v Knezovi ulici 39 – glede na naslov na razglednicah, ki jih ji je Gustl pošiljal iz Francije. V življenjepisu, ki ga je spisal leta 1947,16 je o njej napisal, da je »njen oče že umrl, mati živi v Ljubljani kot upokojenka. Ima tri sestre. Mimica je bila učiteljica v Špitaliču, med okupacijo so jo izropali in pregnali v Srbijo, po vojni je spet učiteljica v istem kraju. Rozalija je poročena z ravnateljem Narodne tiskarne v Ljubljani, Viktorija pa je uradnica in poročena z učiteljem glasbe Slavcem Šegulo /…/.« Povsem razumljivo je, da o Pavlinem bratu Jožetu zaradi tedanjih razmer v državi v tem življenjepisu ni zapisal ničesar.
Avgust je ostal zvest Pavli vsa naslednja leta, ki jih je sicer preživljal ločeno od nje, deloma tudi v tujini.
10 IZVESTJE ZA ŠOLSKA LETA 1918–1930. Maribor: Samozaložba državne gimnazije, 1930.
11 TRSTENJAK, Anton: Dr. Alojz Kuhar – izredni Slovenec. Zbornik o dr. Alojzu Kuharju. Ljubljana: Studia Slovenica, 1993, str. 40–45.
13 Vsi navedki v besedilu (tudi naslovi člankov ipd.) so dobesedno prepisani in brez jezikovnih posegov.
14 Kraj in občina ob Jadranskem morju v Črni gori, današnje uradno ime je Herceg Novi.
15 Podatke mi je posredoval Alfonz Zajec iz Žirov, Loška cesta 56 (29. avgusta 2016).
16 AUTOBIOGRAFIJA/Za: rez. podporočnika KUHAR Ivana Avguština. Tipkopis na dveh straneh z dne 1. marca 1947. Hrani Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika na Ravnah na Koroškem.