Osrednji vodotok v Braniški dolini je hudourniška reka Branica. Teče po severnem robu Krasa, po Raškem prelomu. Njen pritok je večji del leta suha struga Raše.
Večino vode dobiva iz neprepustnih Vipavskih brd. Pretežni del struge še vedno teče po naravnih okljukih, na zunanji strani spodjeda svoje nekdanje naplavine, na notranji pa odlaga nove.
Ob vodi živijo vlagoljubne rastline in živali, ki jih sicer na Krasu ni. Branica se pri Saksidu izlije v reko Vipavo, kot njen edini večji levi pritok.
Branica teče približno po sredini braniškega območja. Porečje zavzema več kot 80 % njegove celotne površine. Razvodnica med Vipavo in Branico so najvišji grebeni Vipavskih brd, katerih pobočja so nagnjena proti Branici z mnogimi grapami in vmesnimi grebeni v smeri sever– jug. Po grapah v času jesenskega deževja tečejo pravi potoki.
Branica ima izrazit dežni režim z viškom pretoka jeseni, v času največjih deževij. Med junijem in novembrom pa je njena struga pogosto suha s posameznimi luža mi v globljih kotanjah.
Dolina Branice spada v območje Natura 2000. To je mreža posebnih varovanih območij, katere namen je varovanje naravnih življenjskih okolij ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, ki so pomembne za Evropsko unijo.
Ogrožene živalske vrste, ki jih najdemo v dolini Branice, so laška žaba, hribski urh, grba, laški piškur, močvirski krešič in ličinke kačjega pastirja velikega studenčarja.
Kemijska analiza vode je pokazala rahlo povišano vrednost nitritnih in fosfatnih ionov.
DEJAVNOSTI NA UČNI POTI IN V UČILNICI (OPAZOVALNICA 10)
Izmeri širino struge, globino struge, hitrost toka in pretok.
Zajemi vzorec vode za kemijsko analizo vode, določi organolep- tične lastnosti, temperaturo, pH in prevodnost.
Nadeni si zaščitne rokavice. S kadičko zajemi nekaj vode. Z rokami zagrebi po vodi in odmakni kamne. Z mrežico, obrnjeno proti vodnemu toku, zamahni po vodi. Živali, ki si jih zajel, stresi v kadičko z vodo. Postopek ponovi na različnih lokacijah reke. S pomočjo določevalnega ključa določi živali, ki si jih našel v reki.
S pomočjo klorovodikove kisline (HCl(aq)) preveri prisotnost apnenca v produ struge ali v njeni bližini.
Pojasni, od katerega dejavnika je odvisna višina vode v strugi.
Oceni onesnaženost vode v strugi. Razmisli, po čem bi bilo mogoče sklepati o stopnji onesnaženosti toka Branice v bližini mostu.
Pojasni, čemu služi novozgrajeni objekt v bližini mostu.
