Budkovičeva hiša ob Adamičevi cesti se pojavlja na vseh starih razglednicah Grosupljega.
Ivan Budkovič (1868-1942) je iz vasi Juršce pri Knežaku konec 19. stoletja prišel v Grosuplje, kjer se je oženil s Pepco, Josipino Garvas, Hlačmanovo, ki je za doto dobila hišo z vrtom, v kateri sta odprla trgovino z mešanim blagom, ki je poslovala vse do druge svetovne vojne. V družini se je rodilo pet fantov: Ivan, Viktor, Gustel, ki se je izučil za čevljarja in urarja, Josip in Cveto (1920-2001), poklicni glasbenik, violinist in profesor muzikologije, ki je bil poročen z Bardorferjevo. Leta 1970 je bil Cveto med ustanovitelji Glasbene šole Grosuplje. Budkovičevo hišo so prodali in v njej je zdaj fotografski atelje in frizerstvo Rozman.
Rudolf Zupančič se Budkovičevega Gustelna spominja takole:
Gustel je bil posebnež. Ure je popravljal. Štinglce je lovil. Čebele je tudi lovil in otroci smo mu lovili čmrlje. Rekel je, da bo čebelam kanglice naredil in privezal za ritke, da bodo v kanglicah med nosile.
Ivan Kadunc pa se ga takole spominja: Gustel je tudi sam gojil čebele. Enkrat sem ga videl, kako je hodil po njivi z ajdo in s klobukom mahal po zraku. Pa sem ga vprašal, kaj dela. ‘Čebele lovim. Te so pridne, ker med nabirajo. Jih bom križal s čmrlji, da bodo velike. Veš, koliko medu bodo šele potem prinesle!’
