Svojega absolutnega primata na magistratu se je nemška celjska oblast zelo dobro zavedala. Čeprav naj bi vsaj na formalni ravni sledila duhu mnogonacionalne avstrijske polovice monarhije ter predstavljala vse meščane, ne glede na njihovo narodno pripadnost, je bila praksa drugačna.
Ena tovrstno najočitnejših javnih manifestacij celjskega nemštva in nemškega Celja je v mestu potekala junija leta 1910, ko se je v mestu odvijal 14. »Gauturnfest«, kar bi lahko prevedli kot praznik turnarskega okrožja oz. okrožni turnarski zlet. Turnarji so bili člani Turnvereina, nemške nacionalistične telovadne organizacije, ki je skozi telovadbo in druženje poskušala širiti in krepiti nemški nacionalni duh med mladino in je bila na Spodnjem Štajerskem še posebej aktivna. Turnarji, neke vrste nemška različica in antipod slovanskih sokolov, so veljali za izrazite nemške nacionaliste ter bili temu primerno med Slovenci sila osovraženi. In toliko bolj priljubljeni pri celjskih nemških oblasteh, ki so njihov shod oz. zlet navdušeno pozdravile. Sam aktualni celjski župan, dr. Heinrich Jabornegg pl. Altenfels, je v celjskem nemškem listu Deutsche Wacht že v dneh pred samim zletom navdušeno pozdravljal prihod turnarjev in jim izrekal dobrodošlico, »cenjene nemške prebivalce mesta Celje« pa pozival h gostoljubju. Ter »še posebej naprošal vse nemške hišne posestnike ter druge prebivalce našega mesta, naj hiše okrasijo z nemškimi zastavami, s čimer bo nemški karakter naše skupnosti tudi navzven prišel uspešno do izraza.«
Dvodnevno praznovanje, ki je po mnenju Deutsche Wacht nedvomno sodilo v najvišji rang nacionalnih prireditev, do tedaj organiziranih v Celju, je potekalo v maniri, značilni za vsa nacional(istič)na gibanja. Se pravi s številno udeležbo (prijavljenih je bilo skoraj šeststo turnarjev iz avstrijskih in nemških krajev), športnim tekmovanjem, visokimi »družbeno-političnimi« gosti in njihovimi govorancami (v glavnem so potekale v Nemški hiši) ter seveda z množičnim pompoznim sprevodom delegacij krajevnih turnarskih društev po okrašenih celjskih ulicah.
Povorka se je ustavila pred magistratom, kjer je zbrano množico z bogato okrašene tribune nagovoril župan. Po uvodnih besedah, namenjenih pomenu krepitve telesne moči v zgodovini, je kmalu prešel do vloge gimnastike in telovadbe v narodnem gibanju in krepitvi narodne zavesti in duha ter s tem do bistva turnarskega gibanja. Podrobno je orisal razvoj celjskega Turnvereina in ponovno poudaril, s kakšno radostjo le-ta, kot tudi celjsko nemško prebivalstvo in nemški občinski svet, pozdravlja svoje goste in prijatelje, ki »ste k nam prvenstveno prišli zato, da bi nam predočili vzgojno vrednost telovadbe. Prišli pa ste tudi zato, da bi ogroženim sonarodnjakom v obleganem mestu stisnili bratsko roko, sonarodnjakom, poklicanim, da vam, bratom na severu, ohranjajo prosto pot na Jadran.«
