Cerkev sv. Nikolaja je bila zgrajena na ostankih starejše rimske utrdbe. V pisnih virih je bila prvič omenjena leta 1526 v seznamu cerkvenih dragocenosti, Valvasor pa jo omenja med šmarskimi podružnicami. Njena romanska zasnova jo postavlja v začetek 13. stoletja. V južni steni so odkrili romansko okence, ki je bilo kasneje zazidano, obrisi so vidni še na zunanji steni.
Iz obdobja gotike je ohranjen prezbiterij, ki ima zašiljena okna. Ohranil se je samo en originalen vitraž. Ostali so bili uničeni ob eksploziji mine v času 2. svetovne vojne. Prezbiterij je gotsko obokan v preprost sklepnik, v katerega se stekajo rebra, ki brez konzol rastejo iz stranic. Na steni med oknoma je posvetilni napis iz leta 1897 ob zaključku gradbenih del.
Prezbiterij je poslikan tako, da se nova poslikava približa gotskemu izvirniku. Freske je leta 1897 poslikal v tehniki »al secco« slovenski slikar in restavrator Matej Sternen. Ob restavriranju je na slavoločni steni odstranjeval omet, pod katerim je odkril originalne freske. Po mnenju J. Mikuža naj bi nastale v tridesetih letih 16. stoletja in so delo skupine mojstra Tomaža iz Senja, ki jih kot »hrvaške malarje«.omenja tudi Primož Trubar.
Slavolok, stena, ki deli prostor za vernike od oltarnega dela, je imel v cerkvi vlogo »naslikane Biblije« za preproste vernike. Po ustaljenem ikonografskem programu so morali naslikani prizori vernikom razložiti, da gledajo posvečeni del cerkve, prezbiterij. Bog Oče je tako upodobljen na najbolj častnem mestu. Osrednji prizor je Daritev Kajna in Abela, oba sta upodobljena v kmečki noši tedanjega časa. Levo pod arkadnim lokom se nahaja prizor Oznanjenja Mariji, desno pa sv. Florijan gasi požar. Spodaj levo je naslikana Marija, zaščitnica s plaščem. Oba sta predstavljena kot zaščitnika pred turško nevarnostjo in ostalimi tegobami, ki so takrat pestile ljudi.
V polkrožnem zaključku slavoločnega loka je naslikanih pet angelskih glavic s krili. To so kerubini, ki so med angeli uvrščeni v sam vrh. Ti se v slovenskem slikarstvu prvič pojavijo ravno v taborski cerkvi.
Letnica nad glavnimi vrati 1687 priča o baročni prezidavi cerkvene ladje. Romanska ladja je bila takrat povišana in obokana z polkrožnim baročnim obokom. Današnjo podobo je cerkev dobila leta 1702, ko so prizidali zakristijo. Cerkvena ladja ima na zahodu pevski kor, ki počiva z enim samim lokom v ladjinih stenah.
Baročni zlati oltar je posvečen sv. Nikolaju. Zidana menza je poslikana z motivi angelskih glavic, v glavni vdolbini je leseni kip sv. Nikolaja. Levo je kip sv. Janeza Evangelista, desno pa je sv. Matija. Zgoraj v atiki je sveti Florijan, desno sveti Anton puščavnik, levo kip škofa. Oltar je umetniško delo iz 17. stoletja.
V cerkvi je bil tudi janzenistični križev pot, delo slikarja Goetzla iz druge polovice 17. stoletja, ki pa je bil leta 1993 ukraden iz cerkve. Danes so na njihovem mestu kopije prav tako janzenističnega križevega pota iz Nemške vasi pri Ribnici.
Na zahodni strani je zvonik, katerega podhod je križno obokan. Zvon je bil poškodovan ob eksploziji mine, zato so ga okovali z železnim obročem in ga tako spet usposobili.
