Cerkev se prvič omenja šele leta 1241, vendar je morala tam stati že v 12. stoletju.
Najbolj opazna stavba mozirskega trga je cerkev sv. Jurija. Prvič je omenjena leta 1241, vendar se domneva, da je cerkev tam stala že v 12. stoletju. Žiga Laykauf domneva v svoji Kroniki trga Mozirje (Nova doba 1926), da je kapela sv. Jurija stala že v času prvega pokristjanjevanja. Kapela svetega Jurija v Mozirju je bila prvič omenjena v listini grofa Wilhelma von Heunburga. Poleg mozirske kapele omenja tudi kapelo s. Viti (sv. Vid, sedanja sv. Radegunda) in kapelo sv. Rudberta (Ruperta) v Ljubiji. Listina je bila izdana v Mozirju 15. januarja 1241. Z njo je grof predal kapele v last gornjegrajski benediktinski opatiji.
Cerkev je imela po vizitacijskem zapisniku z dne 4. decembra 1631 štiri oltarje, zakristijo, opisuje pa tudi število oken. V 16. stoletju cerkev in pokopališče taborno obzidajo, obdajo z močnim utrdbenim zidom. Spredaj je bil utrjen vhod s kaplanijo in prvo župnijsko šolo. Tam je imel zid mogočen portal, nad katerim je bilo kaplanovo stanovanje. Danes tam stoji kaplanija. Domneva se, da so cerkev utrdili v 16. stoletju zaradi turških vpadov. V južnem kotu cerkvenega ozemlja je stal okrogel stolp, kostnica s človeškimi kostmi.
Cerkev je bila večkrat razširjena, kar potrjuje tudi podoba trškega grba. Leta 1500 so prizidali zvonik, katerega so prvič povišali leta 1786, današnjo višino pa je dobil leta 1886 leta. Glavni oltar nosi letnico 1758, stranska oltarja pa letnico 1890 in sta delo domačega rezbarja Ivana Cesarja. Končno podobo je dobila leta 1754. Takrat je bila povečana in prenovljena v baročnem stilu, obrnili pa so jo tako, da je na mestu nekdanjega vhoda v cerkev prezbiterij z daritvenim oltarjem. Poleg prezbiterija sta bili prizidani zakristija in „mrzla lopca” ter obe stranski kapeli.
Zanimivost je, da so pri popravilu zvonika našli dve kroniki trga Mozirje, katerih prepis je 27. maja 1924 naredil Franjo Vajd, kronist in učitelj. Kroniki nista popolni, ker je bil papir že močno načet. Prvo kroniko je sestavil leta 1887 tedanji mozirski župnik Josip Žehelj, drugo pa župan Anton Goričar. Poleg pisnega dela je bilo priloženo tudi nekaj kovanega denarja.
Na župnišču je spominska plošča dolgoletnemu mozirskemu župniku in znanemu zgodovinarju Ignacu Orožnu, ki je v župnijski kroniki omenil prvega duhovnika kot vikarja v Mozirju že leta 1291 (Ludovicus plebanus de Prabstperch).
Cerkev je imela po vizitacijskem zapisniku z dne 4. decembra 1631 štiri oltarje, zakristijo, opisuje pa tudi število oken. V 16. stoletju cerkev in pokopališče taborno obzidajo, obdajo z močnim utrdbenim zidom. Spredaj je bil utrjen vhod s kaplanijo in prvo župnijsko šolo. Tam je imel zid mogočen portal, nad katerim je bilo kaplanovo stanovanje. Danes tam stoji kaplanija. Domneva se, da so cerkev utrdili v 16. stoletju zaradi turških vpadov. V južnem kotu cerkvenega ozemlja je stal okrogel stolp, kostnica s človeškimi kostmi.
Cerkev je bila večkrat razširjena, kar potrjuje tudi podoba trškega grba. Leta 1500 so prizidali zvonik, katerega so prvič povišali leta 1786, današnjo višino pa je dobil leta 1886 leta. Glavni oltar nosi letnico 1758, stranska oltarja pa letnico 1890 in sta delo domačega rezbarja Ivana Cesarja. Končno podobo je dobila leta 1754. Takrat je bila povečana in prenovljena v baročnem stilu, obrnili pa so jo tako, da je na mestu nekdanjega vhoda v cerkev prezbiterij z daritvenim oltarjem. Poleg prezbiterija sta bili prizidani zakristija in „mrzla lopca” ter obe stranski kapeli.
Zanimivost je, da so pri popravilu zvonika našli dve kroniki trga Mozirje, katerih prepis je 27. maja 1924 naredil Franjo Vajd, kronist in učitelj. Kroniki nista popolni, ker je bil papir že močno načet. Prvo kroniko je sestavil leta 1887 tedanji mozirski župnik Josip Žehelj, drugo pa župan Anton Goričar. Poleg pisnega dela je bilo priloženo tudi nekaj kovanega denarja.
Na župnišču je spominska plošča dolgoletnemu mozirskemu župniku in znanemu zgodovinarju Ignacu Orožnu, ki je v župnijski kroniki omenil prvega duhovnika kot vikarja v Mozirju že leta 1291 (Ludovicus plebanus de Prabstperch).
