Komisija za socialna vprašanja in družbeni standard je v Litostroju koordinirala tudi udeležbo na krvodajalskih akcijah, ki jih je od leta 1953 organiziral Rdeči križ. Število krvodajalcev iz Litostroja je skozi leta precej nihalo.
Udeležba je rasla do l. 1960, ko se je krvodajalske akcije udeležilo 550 delavcev in uslužbencev, v kasnejših letih pa je njihovo število postopoma padalo – od 383 v l. 1962 na 300 v l. 1968. Izjema je bila akcija v času potresa v Skopju l. 1963, ko se je na poziv za darovanje krvi odzvalo kar 640 članov kolektiva. V tem letu so litostrojčani ob dvajsetletnici organiziranega krvodajalstva za svoje požrtvovalno delo prejeli republiško priznanje.
»Zaradi hitrega načina življenja je v sedanjem času vse več nesreč v prometu, pri delu, v gospodinjstvu, pa tudi vrsta bolezni je, ki se lahko zdravi samo s krvjo, kar vodi do vse večjih potreb po krvi. Zavedamo se, da je kri tekočina, ki je ne moremo nadomestiti z ničemer drugim, zato se v Litostroju trudimo, da je med nami čim več krvodajalcev in da k sodelovanju pritegnemo tudi naše najmlajše sodelavce. Litostrstrojski delavci so v občini Ljubljana-Šiška že vrsto let znani kot eni najboljših krvodajalcev, saj v vseh letih nismo niti enkrat zatajili. Naj bo ob rednih ali izrednih krvodajalskih akcijah, Litostrojčani prednjačimo. To je dokazala tudi zadnja krvodajalska akcija v mesecu marcu, ko smo angažirali samo nekaj tozdov (da bi se izognili gneči), a je naša udeležba presegla udeležbo vseh ostalih organizacij v občini Šiška.« (Časopis Litostroj, 1983, 6, 10)
Konec šestdesetih let se je uveljavila praksa, da so delavci darovali svojo kri na prosto soboto. Ker je bilo veliko krvodajalcev v vrstah vozačev, se je v naslednjih letih to poznalo na zmanjšanju udeležbe. L. 1973 je bilo le še 95 delavcev med darovalci. Večji odziv med zaposlenimi so skušali spodbuditi l. 1976 z uvedbo vsakoletnega aprilskega krvodajalskega srečanja, na katerem so podeljevali priznanja najbolj prizadevnim in dolgoletnim krvodajalcem v delovni organizaciji. V poznih sedemdesetih letih se je število darovalcev znova večalo, vrh je doseglo l. 1980 s 309 udeleženci ter je nato znova upadlo. Darovanje krvi je potekalo v Zavodu za transfuzijo, delavci so se tja lahko peljali z organiziranim avtobusnim prevozom.
