„Od svetega Pavla zvoni; daleč se razlega pesem v zimo in noč. Blizu je polnočnica. Zunaj je sneg; kadar se vda tenka ledena skorja, se pogrezne noga do kolen. Nobena hiša ni temna, okno do okna, luč do luči.”
Ivan Cankar, Moje življenje – Na peči
GREŠNIK LENART
Grešnik Lenart je izšel pri založniku Schwentnerju leta 1921. V tej povesti opisuje svoja otroška in prva mladostna ljubljanska leta. Napisana je v tretji osebi, vendar je neosebnost samo navidezna, ker se v njej odsevajo številna avtobiografska doživetja. Prevladuje občutek mladostne krivde oz. greha. Delo je bilo napisano leta1915, izdano pa šele po Cankarjevi smrti leta 1921.
ROMANTIČNE DUŠE
Tudi Romantične duše so izšle pri Schwentnerju, in sicer leta 1922. Pisatelj jih je označil kot „dramatično sliko v treh dejanjih“. Zgodba sledi ideji, da je stvarno življenje „romantičnim dušam“ tuje, vanj so prišle samo po pomoti, zato sanjajo in hrepenijo po nekem višjem, čistejšem, vrednostno povsem zanesljivem svetu. Napisal jih je konec marca leta1897 (septembra tega leta je umrla njegova mama), ko se je prvič vrnil z Dunaja domov na Vrhniko.
KRIŽ NA GORI
Roman Križ na gori je ponovno izšel leta 1947, prvič pa je bil izdan leta 1904 pri Slovenski Matici, Knezova knjižnica XI. Delo je simetrične zgradbe, zanj je značilen poetičen slog, pogosto je prisotna tema hrepenenja… Razpon simbola križa sega od trpljenja in brezizhodne žalosti do vsemogoče ljubezni in odrešitve. Podobno motiviko srečamo tudi v Cankarjevih Tujcih.