Po uspešnem praznovanju 100-letnice je godba nadaljevala s svojim delom. V tem obdobju je pospešeno vključevala številne mlade godbenike in godbenice, ki so obiskovali glasbeno šolo, kjer je deloval tudi kapelnik Franc Lipičnik.
Leta 1985 je bila prvič izvedena prireditev z naslovom Pod mengeško marelo. Godbeniki so si iz izkupička prve prireditve kupili nove letne uniforme, t.i. mengeške noše. Vodstvo godbe je po odhodu g. Franca Lipičnika v letu 1987 za kratek čas prevzel g. Smiljan Makelja.
S hitrim povečanjem članstva v godbi so se pojavile tudi težave. Star godbeni dom je postal premajhen in neustrezen. Godba se je začasno preselila v glasbeno šolo, kjer je gostovala skoraj pet let. Želja po lastnem domu se je začela uresničevati z izglasovanjem krajevnega samoprispevka za gasilsko-godbeni dom. Slavnostna otvoritev doma, v katerem je godba skupaj z gasilci dobila lastne prostore, je bila 15. septembra 1990. Dom je odprl župan Občine Domžale Anton Schwarzbartl, blagoslovil pa ga je ljubljanski škof Jože Kvas.
Godbeni prostori so bili dokončno opremljeni med letoma 1991 in 1992, po načrtih, ki jih je izdelal domačin g. Anton Benda, dipl. ing. arh. Prav pri gradnji doma se je izkazala povezanost godbe s krajani, krajevno skupnostjo, delovnimi organizacijami, podjetniki in obrtniki. Vsi so prispevali svoj delež za dolgoročno ureditev prostorov za godbo in gasilce.
