Kot naročen se je za Bohinj v začetku 20. stoletja pojavil razcvet zimskih športov. Tudi Deželna zveza za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem je propagirala kraje, ki so imeli pogoje za zimski turizem. Poletna sezona leta 1908 se je v Bohinju potegnila tudi v zimski čas, kar je pomenilo rast gostov. To je narekovalo gradnjo novih turističnih objektov v Bohinju in preureditev kraja.
Pomemben mejnik v širjenju celostne zimskošportne in turistične ponudbe Bohinja je pomenilo odprtje umetnega sankališča Belvedere nad Bohinjsko Bistrico 3. januarja 1909. V Bohinj je prihajalo vse več izletnikov, začeli so uvajati tudi zimske popuste za vožnje v Bohinj.
Jože Rauhekar je leta 1908 zgradil večji in zidan hotel Zlatorog. K jezeru so poleti iz Bohinjske Bistrice vozili domači izvoščki. O odprtju novega hotela Zlatorog je časopis Gorenjec poročal 29. avgusta 1908: »Dne 17. t. m., ravno na predvečer rojstnega dne Nj. Veličanstva, je bilo slovesno otvorjeno podjetje gosp. Ravhekarja v »Ukanci« (»v koncu«) bohinjskega jezera – hotel »Zlatorog« z novozidanim poslopjem za stanovanja. /…/ Kroginkrog te obdaja venec nebotičnih vrhov, nič ne moti tihega planinskega miru, le »Savica, hči kraljeva« ti grmi na ušesa, ki jo prav s prostim očesom odtod opazuješ lahko vsak čas. /…/«
Poletni turistični sezoni 1912 in 1913 sta bili zelo slabi, zlasti je bil opazen upad tistih gostov, ki bi se v enem kraju zadržali več časa. Nekateri manjši hoteli in nastanitveni objekti na Kranjskem so propadli. Po letu 1912 je Deželna zveza za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem bohinjski turizem sicer podprla z uvedbo omnibusa, ki je vozil trikrat na dan na progi do Zlatoroga s postajami: Bohinjska Bistrica–hotel Sveti Janez–hotel Sveti Duh–hotel Zlatorog.
Zaradi upada stalnih gostov se je v finančnih težavah verjetno znašel tudi hotel Zlatorog, ki ga je decembra 1912 na javni dražbi kupilo Slovensko planinsko društvo.
