»Mi pa obrnimo se tje, kjer se že svita dan, k obnožju Triglavovem! Dolgo smo čakali na Te, Sokol gorenjski! Izgubili smo že vse upanje, da zagledaš kedaj beli dan! Tem večje veselje je pa napolnilo naše srce, ko smo izvedeli radostno novico, da se je divno Gorenjsko vendarle vzbudilo iz večletnega spanja!« S temi vznesenimi besedami je časnik Slovenski narod 14. decembra 1895 pospremil ustanovitev Gorenjskega Sokola v Kranju.
Sokolsko gibanje ima na Gorenjskem dolgo tradicijo. Prvo gorenjsko sokolsko društvo je bilo ustanovljeno pred stošestdesetimi leti v Kranju kot podružnica prvega slovenskega sokolskega društva Južni Sokol. Najprej se je imenovalo Sokol Kranj, kasneje Gorenjski Sokol in pred ukinitvijo po drugi svetovni vojni spet Sokol Kranj. Poglavitna dejavnost kranjskih Sokolov je bila telovadba, ki je vzgajala značaj, zahtevala je red, disciplino in podreditev ter bila članska dolžnost. Kranjski Sokoli so telovadili na letnem telovadišču: najprej pod Gaštejem, kasneje ob Narodnem domu in do druge svetovne vojne na travniku med Bleiweisovo cesto in Cesto Staneta Žagarja. Vse do leta 1924, ko je bil v Kranju zgrajen Narodni dom, niso imeli primerne telovadnice.
Tako člani kot članice kranjskih Sokolov so nastopali na zletih in drugih tekmah, kjer so dosegali zelo dobre rezultate. Sokolsko idejo so širili z izleti po Kranju in njegovi okolici ter na ta način v svoje vrste privabljali nove člane. Z nastopanjem na župnih zletih in z organizacijo različnih sokolskih manifestacij je Sokol Kranj poskrbel, da se je Kranj do začetka druge svetovne vojne uveljavil kot središče sokolskega gibanja na Gorenjskem.