Gručasta kraška vas pri Divači
„Dolnje Ležeče (450 m), z Gornjo in Dolnjo vasjo, je kot ostale gručasta kraška vas. V neposredni bližini vasi so številne vrtače in kraški doli, nekateri z lepo obdelanimi njivami: Petnjak, v Dolu, Bušljevec, Robidnik, Globočica, Prelog, Veliki dol, Zadnji dol, Lesendol. /…/ Voda: kapnica v štirnah. Ena od njih ? vaška je pri cerkvi z letnico 1822. Živino napajajo, oziroma so napajali v kalih: Gornji kal, Čotnikov kal z ledenico, v Frušcah. Še dolgo je bilo ohranjeno kresovanje in pustovanje. Od kraških brezen v bližini naj omenimo: na Valeriji, v Brajdi, za Prelogom, Tomažinčeva luknja, v sami vasi na dvorišču št. 10 pri Kurincovih pa vhod v 22 m dolgo in 9 m globokovo jamo ? Kurinčevo jamo.
Vas je prvič omenjena že leta 1202. Je pa v zadnjih letih zaradi prezidav in dozidav močno spremenila svojo podobo.
Sredi vasi je cerkvica sv. Trojice z zvonikom ‘na preslico’ in z letnico na portalu 1619, kar pa pomeni brez dvoma letnico njene prezidave ali popravila. Slike v tej cerkvi je naslikal Jakob Raspet, in to leta 1868. V steni prezbiterija je kamnita maska, lestenec je beneški, cerkev pa ima vzidano poznogotsko okno.
Tipični za vas so manjši trg, spomeniško pa je pomembna le gostilna Čotnik z napisom: FP 1875, na borjaču pa: IHS 1843, kar seveda niso letnice prvotnih gradenj. Za ta kot ostale kraje je treba upoštevati vpliv železnice, kar je terjalo postopno zboljšanje življenjskih okoliščin.” (Žiberna, 1981, str. 106-107)
Vas je prvič omenjena že leta 1202. Je pa v zadnjih letih zaradi prezidav in dozidav močno spremenila svojo podobo.
Sredi vasi je cerkvica sv. Trojice z zvonikom ‘na preslico’ in z letnico na portalu 1619, kar pa pomeni brez dvoma letnico njene prezidave ali popravila. Slike v tej cerkvi je naslikal Jakob Raspet, in to leta 1868. V steni prezbiterija je kamnita maska, lestenec je beneški, cerkev pa ima vzidano poznogotsko okno.
Tipični za vas so manjši trg, spomeniško pa je pomembna le gostilna Čotnik z napisom: FP 1875, na borjaču pa: IHS 1843, kar seveda niso letnice prvotnih gradenj. Za ta kot ostale kraje je treba upoštevati vpliv železnice, kar je terjalo postopno zboljšanje življenjskih okoliščin.” (Žiberna, 1981, str. 106-107)
