Tudi dramatika je bila ena od zvrsti Levstikovega literarnega ustvarjanja.
Leta 1855 se je po odhodu z Dunaja poln misli o ljudstvu in literaturi za ljudstvo zatekel v domače Retje ter med drugim začel pisati prve osnutke Junteza, veseloigre o ženitnih zapletih na vasi. Juntez je komedija iz kmečkega življenja, ki jo je ustvaril z namenom, da bi jo uprizorili v Velikih Laščah. Lik Junteza, ne preveč bistrega in pijači vdanega kmeta, je igral Levstik kar sam in z njim v domači gostilni pri Drakslerici v Laščah doživel velik uspeh.
Leta 1864 je napisal še dramsko satiro Zatoženi samoglasnik, ki jo je objavil v Novicah.
Leta 1876 pa je v knjižni obliki izšla tragedija Tugomer, za katero je Levstik v verze prelil Jurčičevo prozno delo. Tragedija v petstopičnih jambskih verzih je prva slovenska tragedija z zgodovinsko tematiko. Osrednja tema je brezkompromisen boj z narodovimi sovražniki. Delo, ki ga je Levstik predelal in dopolnil, je izšlo pod Jurčičevim imenom kot tretji zvezek Slovenske knjižnice, zbirke romanov, povesti in dram.