Dokumenti in drobci podatkov o bralnih društvih in čitalnicah na Krasu.
Čitalnice so posebnost slovenske zgodovine. Zametki čitalnic so bila bralna društva. Meščanstvo se je zbiralo v združenjih, ki se pojavljajo že v 18. stoletju in se uveljavljajo v srednji Evropi 19. stoletja. Združenja omogočajo meščanstvu, da se zbira, bere časopise in razpravlja o člankih. (Uršič, 1999) V drugi polovici 19. stoletja so v slovenskih mestih, trgih in manjših upravnih središčih zaživela bralna društva in čitalnice.
Slovenske čitalnice so omogočale, da se utrdi nacionalna identiteta, izboljša izobrazbena raven, izboljša pismenost in s prireditvami razvedri ljudi. Bralna društva so tudi, poleg kulturnega dogajanja, poučevala člane o gospodarskih temah. Na prireditvah so potekala predavanja, pevski nastopi, koncerti, recitacijske in igralne točke.
»Čitalnice so velevažna naprava; one so ljudske učilnice, so ognjišča narodnosti, so prijetne oaze v puščavi naše javnosti. Pa kaj bi drugi narodi rekli, ko bi oni druzega ne imeli nego – kazine? Vso javnost moramo razkvasiti in prestvariti. V ta namen pa je bilo treba prestopiti čez prag čitalnic.« (R., 1868, str. 134)
Po decembrski ustavi 1867 in zakonu o pravici združevanja (15. novembra 1867) so tudi v naših krajih vzcvetele čitalnice in bralna društva (Skopo, Komen, Senožeče, Sežana, Štanjel). Najgostejša mreža čitalnic je zrasla prav na Primorskem. Posebnost teh čitalnic je, da so pretežno bile ustanovljene po vaseh. (Uršič, 1999)
Potek ustanavljanja društva je praviloma začenjal s sestankom pobudnikov, sprejemanjem sklepa in volitvami začasnega vodstva. Vodstvo je sestavilo osnutek pravil društva, ki so morala biti odposlana namestništvom, in organiziralo občni zbor. Ustanovni občni zbor je izvolil redni odbor.
Člani so se pisno ali ustno oglasili pri predsedniku ali tajniku, društveni odbor je odločal o novem članu z večino glasov. S pristopom se je član obvezal, da bo plačeval mesečnino ali udnino. Na razpolago so jim bile knjige in časopisi. Lahko so se udeleževali veselic in kulturnih dogodkov, ki jih je društvo organiziralo. Tajnik društva je bil pogosto tudi knjižničar. Občasno je v odboru društva bil izvoljen član, ki je v društvu deloval kot knjižničar.
Albin Kjuder zapisuje v svoji kroniki o Krasu, da je 17. februarja 1867 ustanovljena čitalnica v Skopem. Duša čitalnice je bil Josip (Jože) Živic, posestnik in potem župan v Skopem. (Kjuder, 1972) Costov statistični pregled navaja 16. december 1866 kot datum ustanavljanja čitalnice in prinaša popis vseh ustanoviteljev, članov odbora, častnih članov, podatek o številu vseh članov ter o številu naročenih časopisov. Konec 19. stoletja deluje v Skopem Bralno društvo Kras. O delovanju društva izvemo iz poročanja dopisnikov Edinosti od l. 1898 in tudi iz arhivskih dokumentov.
Čitalnica v Komnu je ustanovljena 2. junija 1867. V Statističnem spregledu vseh slovenskih čitalnic iz leta 1869 Costa beleži tudi komensko čitalnico. V Komnu koncem 19. stoletja delujeta Bralno društvo v Komnu (1885) in Pevsko in bralno društvo Lira (1885). 11. januarja 1885 je na c. kr. namestništvu v Trstu odposlan dokument s pravili Bralnega društva v Komnu. 18. januarja 1885 je potrjen obstoj komenskega bralnega društva. Dokument hrani Državni arhiv v Trstu.
Dopisnik iz Senožeč v Kmetijskih in rokodelskih novicah od 8. 7. 1868 zatrjuje, da so pravila za senožeško čitalnico oddana deželni vladi za potrditev. (Nepodpisano, 1868b)
V Razvoju političnega življenja goriških Slovencev od uvedbe ustavnega življenja do prvega političnega razkola se omenja obstoj senožeške čitalnice od l. 1868. (Marušič, 1969) Ervin Dolenc omenja, da je deželni poslanec, Jože Zelen, zaslužen za ustanavljanje društva Narodna čitalnica in za začetek gradnje novega šolskega poslopja v Senožečah. (Dolenc, 1994)
Štanjel je čitalnico pridobil 18. aprila 1870. Za predsednika je izbran Anton Hočevar. »Pretekla zima je izbudila zopet en del Krasa iz spanja narodnega. Rodoljubi so namreč ustanovili v naši soseski čitalnico, v kteri se dobijo vsakovrstni slovenski časniki, ktere tukajšnja mladina, hvala jej! jako rada čita.« (Nepodpisano, 1870)
Bralno in pevsko društvo Slovan v Kobdilju deluje od leta 1904. Iz novice v Edinosti pa izvemo, da je Bralno in pevsko društvo Štanjel predalo pravila društva namestništvu v odobritev. (Edinost (19.09.1906), letn. 31, št. 258, str. 2)
Dopisnik Ilirskega Primorjana iz Sežane poroča: »Pri nas se prav malo ljudi zaveda kterega naroda so. Ali nej to žalostno! Zató tudi slovenskih listov tukaj prav malo nahajaš. Kdo je temu kriv? Ali bi se ne spodobila pri nas tudi kaka bralnica ali čitalnica? Materijalne moči je v Sežani dovolj, le dobre volje manjka. Stopimo torej na noge, i napravimo si jo, da ne vstanemo zadnji od smrti. Z Bogom!« (Nepodpisano, 1866, str. 79)
Časopis Domovina 8. 1. 1869 poroča le v enem stavku o obstoju sežanske čitalnice v tem obdobju: » V Sežani so osnovali čitalnico.« (Nepodpisano, 1869)
21. januarja 1873 je potrjen obstoj sežanske čitalnice na podlagi pravil čitalnice, ki so odposlana c. kr. namestništvu v Trstu. Pod dokumentom sta podpisa predsednika Joh. Valentinschitza in blagajnika Bogdana Trnovca. Dokument hrani Državni arhiv v Trstu.
Dopisnik Nove Soče zapisuje 26. decembra 1891, da je v Škrbini ustanovljeno Bralno društvo Narodni dom in da je zaslužen učitelj Alojzij Luznik. (Nova Soča (31.12.1891), letn. 4, št. 1, str. 2)
4. oktobra l. 1892 je bilo ustanovljeno Bralno društvo za Kozino in okolico s sedežem na Kozini. (Grželj, 2004) Pravila društva in prijavo ustanovitve, ki sta poslana c. kr. namestništvu v Trstu, so podpisali Svitoslav Sila iz Rodika, Ivan Metlika iz Klanca pri Kozini, Štefan Šiškovič iz Herpelj, Ivan Uggowitzer iz Ocizle in Ivan Šiškovič s Kozine. C. kr. namestništvo v Trstu je 16. oktobra 1892, pod štev. 17718/I potrdilo obstoj društva.
Jožef Elsnic je dal pobudo, da se ustanovi Bralno-pevsko društvo Venec. 28. julija 1899 so poslali vlogo za ustanovitev društva. Sedež društva je bil na Kozini št. 4. Z začetkom leta 1900 je okrajno glavarstvo potrdilo ustanovitev društva. Na začetku je društvo imelo 24 članov. Predsednik je bil Jožef Elsnic, podpredsednik Franc Rapotec, Franjo Beka pa tajnik. (Rodik, 1997)
Od leta 1896 smo našli podatke o delovanju Bralnega društva Narodni dom na Gorjanskem.
Pravila Bralnega društva Zarja v Koprivi so bila napisana 10. aprila 1896. Namestništvo v Trstu je uradno potrdilo obstoj društva 21. aprila istega leta. (Premrl, 2018)
Iz novice v Edinosti izvemo, da je leta 1897 ustanovljeno Bralno vinogradsko in sadjarsko društvo v Krepljah in da so pravila društva že bila potrjena. (Edinost (13.11.1897), letn. 22, št. 136, str. 3)
Iz vabila, ki je bilo objavljeno v Edinosti, izvemo, da se je v Rodiku ustanavljalo Bralno in pevsko društvo Jurčič. Ustanovni občni zbor „se je imel zgoditi” v prostorih g. Andreja Gorupa v Rodiku 22. marca 1903. (Edinost (20.03.1903), letnik 28, številka 64, str. 3)
Hrpeljci so 16. marca 1903 organizirali ustanovitveni odbor Pevskega in bralnega društva Zvezda.
C. kr. namestništvo v Trstu je prejelo 18. oktobra 1904 prošnjo za ustanovitev Pevskega in bralnega društva Kraški slavček v Kobjeglavi. (Abram, 2014)
Bralno društvo Višava je obvestilo okrajno glavarstvo v Sežani, da bo 21. avgusta 1904 imelo ustanovitveni občni zbor v gostilni pri g. Mihaelu Pavliču v Štjaku št. 12. Dokument je odposlan 19. avgusta 1904 in podpisuje ga predsednik ustanovitvenega odbora Ivan Bergant. (SI PAK KP 633 T. E. 309 Bralno društvo Višava Štjak, osnovalni odbor, 1904)
4. avgusta leta 1910 je c. kr. namestništvu v Trstu odposlan dokument, ki ga podpisujeta Jožef Pirjevec, začasni tajnik, in Karol Renčelj, začasni predsednik, v katerem so predstavljena pravila bralnega društva »Solnca žar« v Danah pri Sežani. Ustanovni shod bralnega društva je bil 17. oktobra 1910 leta pri Štefanu Renčlju, v hiši št. 3. Karol Renčelj je sklical shod, na katerem je bilo 30 zborovalcev. Na shodu so sklenili, da naročajo časopise Edinost, Primorski gospodar, Mir, Primorec in Primorski list. (Knez, 2005) Dokument hrani Državni arhiv v Trstu. Knjižnica bralnega društva Solnca žar se je hranila pri Majcnovih (danes Dane 18). V času po prvi svetovni vojni je fašistična oblast omejevala delovanje društva. Društvo je prenehalo z delovanjem leta 1926. (Sluga, 2023)
