Pri Žnidarju
Prvi lastnik mogočne gostilne je bil Janez Papler, sposoben domačin, dolgoletni župan, ki je poskrbel za napredek kraja, predvsem za cestne povezave. Njegova gostilna je bila priljubljena pri vseh domačinih, tudi pri manj premožnih. V gostilniški sobi so imeli glasbeno omaro, t.i. »pojoči kostn« s 16 melodijami, med njimi Radetzky marš, Hej Slovani, Beksl in druge. Za praznike so gostje zaplesali, sicer pa so se radi kratkočasili s kegljanjem. Na jedilniku so bile suhe klobase, zaseka in golaž.
Bankova krčma
Ena najstarejših gostiln v besniški dolini ima na stropu vpisano letnico 1744. Znana je po izročilu, po katerem naj bi vanjo zahajal rokovnjač Dimež, ki je v svojo stalno mizo vrezal svoje ime.
Pri Benku
Nekdanja gostilna je stala pod strmim klancem proti Pešnici v Rakovici. Prvotnega lastnika je z nakupom zamenjal Indihar in jo preimenoval po svoje. V krčmo so zahajali tudi obiskovalci z drugega brega Save, od koder jih je vozil tamkajšnji mlinar.
Pri Mehavu
V Spodnji Besnici je bila včasih gostilna Pri Mehavu, ki je imel cesto speljano čez dvorišče.
Pri Pogačniku
Gostilna v Podblici je bila poleg ponudbe domači jedi poznana po dobrem brinjevcu.
Pri Pstotarju
Zadnja gostilna na meji kranjske občine je bila na Jamniku. Vanjo so zahajali domačini iz vseh okoliških krajev, iz besniške strani pa tudi iz Dražgoš in iz Krope.
