Na pobudo Družbe sv. Cirila in Metoda so bila na litijskem območju ustanovljena različna društva.
Družba sv. Cirila in Metoda je bila ustanovljena leta 1885 v Ljubljani kot slovenska zasebna, narodnoobrambna, šolska organizacija, ki je ustanavljala vrtce in osnovne šole na območju Kranjske, Primorja, Koroške in Štajerske. Nedvomno je prispevala odločilen delež h krepitvi slovenske narodnostne zavesti v času, ko so se razmere v habsburški monarhiji na narodnostnem področju zelo zaostrile. Zlasti se je skušala postaviti po robu nemškemu in italijanskemu raznarodovalnemu delovanju na šolskem področju.
Po vzoru Družbe sv. Mohorja si jo je zamislil Ivan Vrhovnik. Luka Svetec je napisal vabilo za pristop k društvu in sestavil pravila družbe.
Delovanje Družbe sv. Cirila in Metoda je obsegalo financiranje otroških vrtcev in osnovnih šol, ki so bili ustanovljeni s pomočjo Družbe svetega Cirila in Metoda, poleg tega pa so denarno pomoč nudili tudi nekaterim drugim slovenskim narodnoobrambnim organizacijam in posameznikom(učiteljem, študentom). Sredstva so namenjali za gradnjo in vzdrževanje lastnih šolskih zavodov, za nakup učbenikov in učil, pomagali pa so tudi slovenskim javnim šolam. Večino prihodkov je Družba dobila s prostovoljnimi prispevki. Delež od prodanih izdelkov so prispevali nekateri slovenski časniki, podjetniki in trgovci, posamezniki pa so družbi poklanjali darila in volila. Družba je organizirala različne prireditve – plese, veselice, igre , od katerih je bil izkupiček namenjen za potrebe Družbe sv. Cirila in Metoda ter njenih podružnic. Del stroškov so pokrili tudi s pobiranjem članarine. Družba je izdajala tudi svoj časopis, ki se je sprva imenoval Vestnik šolske družbe Cirila in Metoda, po letu 1904 pa Koledar šolske družbe Cirila in Metoda. Objavljali so sezname pokroviteljev, poročila sej, pa tudi strokovna in leposlovna besedila.
V letih med 1885 in 1918 je delovalo 336 podružnic. Podružnica je bila ustanovljena le, če je pristopilo 20 članov. Vodstvo je skrbno spremljalo delovanje podružnic z okrožnicami in članki v Koledarjih. Največ podružnic je bilo mešanih – za dekleta in fante, drugače pa so obstajale tudi ločene. Zlasti za ženske je Družba sv. Cirila in Metoda pomenila velik družbeno-socialni razvoj, saj je ustvarila pogoje za enakopravno delovanje žensk.
Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Litiji je bila ustanovljena 15.11.1886. Odbor podružnice: Jernej Zupančič, Bernard Andoljšek, Emil Lajovic, Jakob Roglič, Luka Svetec, Fran Knaflič, Vinko Watzak, Josipina Steiner.
Prva svetovna vojna in razkosanje slovenskega ozemlja povojni sta okrnila delovanje Družbe. Tretjina podružnic Družbe sv. Cirila in Metoda (Koroška, Trst) je spadala pod Italijo in Avstrijo, ti pa so podružnicam prepovedali delovanje. Podpirati je začela javne šole na Kočevskem, ob severni meji, v Prekmurju. Po letu 1945 se je dejavnost Družbe usmerila predvsem na pomoč zamejskim Slovencem. V petdesetih letih pa je Družba prenehala delovati, zaradi številnih sporov in nezainteresiranosti oblasti, da bi družbo ohranili.
