Nenad Jovičić se je rodil 19. februarja 1922 v Sarajevu kot tretji od štirih otrok. Rodil se je v premožno družino.
Mama Zorka Šola je bila nadarjena mostarska igralka. Veljala je za eno najlepših mostarskih deklet. Živela je v času, ko je bil Mostar mesto s pestrim kulturnim življenjem, v katerem so se srečevali in delovali številni pisatelji, pesniki in drugi umetniki. Zbirali so se v krogu literarnega časopisa Zora in pevskega društva Gusle. Gusle so imele tudi dramsko sekcijo, v kateri je kratek čas navduševala Zorka Šola. Prihajala je iz ugledne družine. Njen brat Atanasije Šola je sodil med najnaprednejše intelektualce svojega časa. V tistem času se je razvila simpatija in naklonjenost med pesnikom Alekso Šantićem in Zorko Šola. Njena družina je uživala velik ugled, zato njuni zvezi ni bila naklonjena. Pesnik naj ne bi bil primeren izbranec. Zorka je opustila igranje in postala žena Milana Jovičića, Šantićevega prijatelja in direktorja mestne banke. Šantić je Zorki namenil nekaj čudovitih ljubezenskih pesmi, dopisovala sta si še dolga leta, kljub temu da se je poročila. O življenju Aleksa Šantića so leta 1990 posneli televizijsko nadaljevanko.
Oče Milan Jovičić se je izobraževal na Dunaju. Izobrazba mu je omogočila pot do vodilnih, najboljših služb in položajev, zato so se veliko selili. Najprej so se selili v Sarajevo, kjer se je rodil Nenad, oče pa je prevzel vodenje banke. Čez nekaj let so se preselili v Zenico, kjer je postal direktor železarne. Družini je omogočil razkošno življenje. Pri njih so se odvijali številni banketi in sprejemi s številnimi zanimivi ljudmi s področja politike, gospodarstva, kulture in umetnosti. Oče Milan je užival v družbi ljudi različnih poklicev, narodnosti in religij.
Na Nenada je usodno vplivala materina ljubezen do umetnosti. Ko Zorka ni več stopila na odrske deske, je svojo strast tešila z obiskovanjem gledaliških in kino predstav. Gledališče je tako že v otroških letih očaralo tudi Nenada, njegovo navdušenje pa je doseglo vrhunec, ko mu je stric Atanasije Šola za deveti rojstni dan podaril enostaven projektor. Kinooperater mu je prodal ostanke filmskega traku in ga podučil o tem, kako naj odstrani emulzijo in ga znova uporabi. Domača klet se je spremenila v mini laboratorij, kjer je Nenad pral trakove, jih skrbno zlepil ter porisal z enostavnimi sličicami. Klet pa ni služila le kot laboratorij, ampak tudi kot projekcijska dvorana, kjer so se zbirali Nenadovi prijatelji.