Po letu 1945 slovenska sokolska organizacija ni bila obnovljena. Telesna kultura na Slovenskem je leta 1946 dobila novo organizacijo – Fizkulturno zvezo Slovenije. Leta 1948 je bila v njenem okviru ustanovljena Telovadna zveza Slovenije, ki se je leta 1952 preimenovala v Zvezo za telesno vzgojo Partizan. V zvezo Partizan je bilo vključeno veliko krajevnih telovadnih društev, eno od teh je bilo tudi Telovadno društvo (TVD) Partizan Središče ob Dravi, ki je naslednik središkega Dravskega Sokola.
TVD Partizan Središče ob Dravi je bilo poleg TVD Partizan Ormož najuspešnejše športno društvo v prvih letih po drugi svetovni vojni, po letu 1966 pa tudi edino na Ormoškem, saj je tovrstna organiziranost v Ormožu zamrla; podobno se je dogajalo tudi s TVD Partizan v Veliki Nedelji, Miklavžu pri Ormožu in Ivanjkovcih – ostal je le središki Partizan, ki z manjšo spremembo v nazivu – Društvo za telesno vzgojo (DTV) Partizan Središče ob Dravi – uspešno deluje še danes.
Društvo je v dobrega pol stoletja dolgem obdobju delovanja doživljalo velike vzpone in padce. Predvsem petdeseta in šestdeseta leta prejšnjega stoletja veljajo za najuspešnejše obdobje v dosedanjem delovanju TVD Partizan Središče ob Dravi. Najstarejši ohranjen zapisnik o delovanju društva je iz obdobja 1953–1956, čeprav je povojni predhodnik društva, Telovadno društvo Središče, deloval že pred omenjeno spremembo v letu 1952. Sokolski dom, Sokolana, je že od začetka služil kot prostor za telesno vadbo in druženje članov društva. Društvo je leta 1954 imelo naslednja telovadna orodja: drog, konja, kozo in bradljo, stojalo za višino, prožni deski in blazini ter tri kroge, na zunanjem telovadišču pa je bilo poleti mogoče tudi igranje odbojke in drugih iger z žogo.
Iz enega izmed zapisnikov TVD Partizan iz leta 1958 lahko izvemo: »Dejavnost društva se je omejila na telovadbo v zimskem času v Sokolani (»po vseh svecih« – po 1. novembru), igre z žogo (mali rokomet, odbojko, nogomet) so se igrale v poletnih mesecih pred Sokolano, vadili in tekmovali so v »lahki atletiki«. Telovadili so v 8 skupinah (mlajši člani, mladinke, mladinci, pionirji, pionirke, moška deca, ženska deca, predšolski otroci). Prirejali so veselice (pust, silvestrovanje), čajanke.«
Najbolj množična je bila telesna vadba v Sokolani, ki je služila pripravi orodnih telovadcev (razdeljenih v kategorije po starosti: otroci, pionirji, mladina, člani, starejši člani – za moške in ženske) na razna tekmovanja in manifestacije. Najpomembnejše so bile telovadne akademije, izpeljane v Sokolani in datumsko vezane na krajevni praznik (začetek aprila), ter letni nastopi, povezani z zaključkom šolskega leta, na zunanjem telovadišču med Sokolano in osnovno šolo. Dosežki z okrajnih tekmovanj in mnogobojev v orodni telovadbi, pa tudi v plavanju in odbojki, so dokaz, da se je v središkem TVD Partizanu delalo dobro in množično. Leta 1954 je npr. na republiški zlet v Ljubljano odpotovalo 19 telovadcev, leto kasneje pa na pokrajinski zlet v Celje kar 107 članov društva, ki so predstavljali t. i. proste vaje. V želji, da bi svojim telovadcem zagotovili kvalitetno in varno vadbo, je društvo skrbelo tudi za redna izobraževanja svojih članov. TVD Partizan je aktivno deloval tudi pri organizaciji Štafete mladosti med Središčem in Ormožem.
V 60. letih 20. stoletja so v okviru TVD Partizan postali popularni športi z žogo, npr. odbojka, rokomet in predvsem nogomet. To je vplivalo na zmanjševanje zanimanja za orodno telovadbo. Kljub temu je društvu vsako leto nekako uspelo izpeljati tradicionalno telovadno akademijo. Tako je npr. leta 1966 na njej sodelovalo kar 130 telovadcev. Ena izmed zadnjih »pravih« telovadnih akademij je bila organizirana ob krajevnem prazniku leta 1971, ko je TVD Partizan kot naslednik Dravskega Sokola praznoval 60-letnico delovanja. V 70. letih je zanimanje za orodno telovadbo žal počasi zamrlo. Sredi 70. let vsakoletnih nastopov članov društva na zunanjem telovadišču niso več prirejali. Tudi Sokolana je bila v vedno slabšem stanju, zato so jo zaprli. Leta 1987 je bila v okviru Osnovne šole Središče ob Dravi zgrajena nova telovadnica, v kateri so se začeli rekreirati tudi člani TVD Partizan. Delovanje društva se je popolnoma usmerilo v rekreativno vadbo.
Z zaprtjem Sokolane, ki je dobrega pol stoletja povezovala, združevala in vzgajala Središčane v športnem in kulturnem duhu, se domačini niso mogli sprijazniti. Ob koncu 80. let so potekala prostovoljska dela domačinov z željo obnoviti dotrajani objekt. Po dokončani prenovi na začetku 90. let 20. stoletja sta z dvorano, ki je dokončno izgubila svojo športno namembnost, upravljali Krajevna skupnost Središče in Občina Središče, središki Partizan pa je v njej ohranil svoj prostor, kjer se nahaja tudi bogat arhiv Dravskega Sokola. Leta 2005 je Sokolska Zveza Slovenije društvu podelila zlato plaketo za uspehe pri uvajanju množično-rekreativnih programov.
