Želja o organizaciji lastne cerkvene občine sega v leto 1889, izpolnila pa se je leta 1903 kot deveti po vrsti. A novo nastala občina je sprva bila brez cerkve, župnišča in drugega premoženja.
Najprej so se leta 1906 lotili gradnje župnišča na zemljišču, ki ga je cerkveni občini zapustil vernik v oporoki, hkrati pa so zbirali denar za gradnjo cerkve, zemljišče za cerkev in šolo pa je podaril princ Eszterhazy. Tako so leta 1908 zgradili šolo in učiteljsko stanovanje, gradnja cerkve pa se je zaradi vojne in drugi težav nekoliko pomaknila. Po vojni so sprva sicer začeli z zbiranjem sredstev za postavitev stolpa k obstoječi molilnici, vendar pa so leta 1925 sklenili, da se bo zidala cerkev. Največja težava so bila finančna sredstva, katerih večina je zaradi vojnih razmer propadla. Toda upanje ni ugasnilo, prvi svetli žarek je posijal 9. avgusta 1931, ko so položili temeljni kamen cerkve. Dela so stekla, vmes obstala, a cerkev je bila vendarle dokončana, leta 1934. Gmajno so sicer naprej pestile številne težave (materialne, upadanje števila vernikov, nezasedenost mesta duhovnika), a je z močno vero preživela in postala pomemben del duhovnega in kulturnega življenja v Lendavi in okolici.
Literatura:
Kerčmar, V.: Evangeličanska cerkev na Slovenskem. Murska Sobota: Evangeličanska cerkev v Sloveniji, 1995.
Kuzmič, F.: Zgodovina evangeličanske cerkve v Lendavi. Evangeličanski koledar, 1994, str. 67-70.