FORMA VIVA – SIMBOLNA IDENTITETA KRAJA
Šestintrideset skulptur, ki jih je prav toliko umetnikov – devet Slovencev, pet Japoncev, po trije Angleži, Nemci, Hrvati in Italijani, Američana ter Jugoslovan, Poljak, Makedonec, Avstrijec, Danec, Irec in Kanadčan – ustvarilo na devetih simpozijih med letoma 1964 in 2014, se je vraslo v vizualno podobo središča doline ob reki Meži, kjer so kljub abstraktni likovni govorici postale njegov nepogrešljivi del in simbolni izraz več kot tristo let stare tradicije fužinarstva v teh krajih. Čeprav so v provincialnem industrijskem okolju, kakršne so bile Ravne, idejo umetniškega simpozija vseskozi spremljali zelo različni in nasprotujoči si odmevi, so domačini nenavadne jeklene skulpture vzeli za svoje.
Pomena vrhunske mednarodne zbirke so se tudi po začasni prekinitvi simpozijskega dogajanja zavedali v lokalni skupnosti, zato so varstvo zapuščine Forme vive na Ravnah zaupali Koroškemu pokrajinskemu muzeju, ki je najprej ob 35. obletnici simpozijev leta 1999 z razstavama na Ravnah in v Ljubljani storil prvi korak k ovrednotenju tega pomembnega koščka nacionalne likovne dediščine, nato pa poskrbel za strokovno varovanje zbirke jeklenih skulptur, razmeščenih v urbano okolje krajev v Mežiški dolini.