Matija Polak je bil najstarejši ormoški poklicni fotograf. Svoj atelje je odprl že leta 1909, ko je kupil hišo v bližini ormoške cerkve, ki je danes kulturnozgodovinski spomenik (danes Skolibrova ul. 12). Fotoatelje si je uredil v zadnjem, zgornjem delu hiše, v sprednjem delu pa si je njegova žena Marija uredila trgovino s steklom. Zakoncema Polak sta se rodila dva otroka. Hči Marija se je pri očetu izučila fotografskega poklica in po njegovi smrti (1925) nadaljevala s fotografsko obrtjo.
Matija in Marija Polak sta bila predvsem ateljejska fotografa, portretista. Redke njune fotografije so nastale na prostem oz. na terenu. V njun atelje so prihajali predvsem posamezniki, ki so potrebovali fotografije za osebne dokumente. Svoje izdelke sta razstavljala v izložbi ateljeja.
Čeprav sta za seboj pustila manj sledov kot ostali ormoški fotografi, pa so nekatere njune fotografije vendarle postale osnova za izdelavo ormoških razglednic. Takšne so denimo razglednice, ki prikazujejo grad, bolnišnico, šolo in veduto mesta (1908), splavarje na reki Dravi (1918) ter veliki sod, izdelan v delavnici sodarja Miroslava Vezjaka v Ormožu (1913). Matija Polak je tudi avtor motivov na razglednici, ki je bila izdana ob stoletnici rojstva Stanka Vraza (1910).
V družinskih albumih Ormožanov je ohranjenih nekaj njunih ateljejskih posnetkov posameznikov in različnih skupin, nastalih ob različnih priložnostih: krstih, porokah, srečanjih ipd. Med ohranjenimi je tudi fotografija članic ormoškega društva Sokol (1918).
Matija in Marija Polak sta se ukvarjala tudi s povečevanjem fotografij in z različnimi uslugami za ljubiteljske fotografe: razvijanje, povečevanje, kopiranje fotografij. V ateljeju sta običajno imela zaposlenih nekaj vajencev in pomočnikov. Pri njiju so se fotografskega poklica učila tudi Anton Kosi iz Lahoncev in Rudolf Rakuša iz Obreža pri Središču ob Dravi, ki sta kasneje odprla lasten fotoatelje.
Ob prihodu Nemcev v Ormož (1941) so bili člani družine Polak izseljeni. V Ormož so se vrnili leta 1945. Hči Marija se je s fotografsko obrtjo ukvarjala še nekaj let po drugi svetovni vojni. Hiša, kjer je nekoč deloval Foto Polak, je danes kulturni spomenik. Zadnji ostanek fotoateljeja je veliko stekleno okno na steni nekdanje Polakove hiše v Skolibrovi ulici 12.