Po osvoboditvi je bil prvi ljubljanski župan (do upokojitve 1948). Novoizvoljena mestna skupščina ga je na svojem prvem zasedanju 14. avgusta 1945 izvolila za predsednika izvršnega odbora mestnega narodnoosvobodilnega odbora. Čeprav je bil njegov protikandidat Sergej Kraigher, je župan postal Fran Albreht in tako nekoliko omilil vodilno vlogo partije. Mestna skupščina je namreč ob njegovi izvolitvi zapisala, da so ga izbrali kot človeka visokih kvalitet, slovenskega književnika in borca za demokratične pravice.
V času njegovega županovanja:
– se je v Ljubljani investiralo predvsem v obnovo in gradnjo stanovanj in industrije, zaradi finančnega pomanjkanja pa so za obnovo organizirali tudi delovne akcije.
– se je gradil Litostroj, z njim pa se je razvijal tudi severni predel mesta.
– je nastajalo novo stanovanjsko naselje v Šiški, ki so ga poimenovali Litostrojsko naselje.
– je Urad za regulacijo Ljubljane izdal regulacijski načrt za stanovanjsko naselje pri tramvajski remizi.
– so za častnega občana mesta Ljubljane imenovali Josipa Broza Tita.
– so reševali socialna in stanovanjska vprašanja in vprašanja zaposlitve prebivalstva.
– agrarna reforma ni bistveno posegla v pretežno neagrarno strukturo ljubljanskega gospodarstva.
V prvem letu po osvoboditvi so imele v Ljubljani množične politične organizacije in organi ljudske oblasti pri svojem formiranju prednost pred revolucionarnimi spremembami v gospodarstvu.
Upravni organi in družbenopolitične organizacije mesta so se z županom na čelu sredi leta 1946 srečale z novimi nalogami, ki jih je terjala izvedba novega zakona o ljudskih odborih in vrste zakonov s področja gospodarstva. Med njimi je bil najpomembnejši zakon o delitvi podjetij na podjetja zveznega, republiškega in lokalnega pomena. Ta zakonodaja je odpirala mestu kot nosilcu gospodarske politike možnosti za osnovanje novih podjetij, iz tistih lokalnih, ki so mu bila dodeljena v upravljanje. S tem pa je mestni proračun postal samostojen, neodvisen od mestnih davščin in dotacij, kar je olajšalo uresničevanje konkretnih ciljev mestne uprave, vsaj kar se stanovanjske politike tiče.
Obdobje županovanja Frana Albrehta je zaznamovalo uveljavljanje socialističnega gospodarskega sistema v FLRJ oziroma prehod k načrtnemu gospodarstvu. Predpogoj je bila nacionalizacija in vrsta spremljajočih zakonov, sprejetih v letu 1946. Partijska organizacija Ljubljane se je istega leta aktivno udeležila prevzema nacionaliziranih podjetij, da bi zagotovila čim hitrejšo izvedbo. Tako je bila v nekaj letih opravljena nacionalizacija v 109 ljubljanskih podjetjih.
