V letu 2016 Društvo bibliotekarjev Gorenjske obeležuje 40. obletnico preimenovanja društva, ki je bila povod za tematsko oblikovan petek, 13. maja 2016. Članice izvršnega odbora društva smo se na dogodek pripravljale od nastopa mandata, torej dve leti. Kot predsednica sem prevzela odgovornost za koncept, potek in organizacijo praznovanja. Povod za vsebino je bil članek, ki ga je o društvu objavila Tatjana Šmid v zborniku 60 let strokovnega združenja slovenskih knjižničarjev, kjer pravi: »… V društvu se je porodila ideja o nastanku in ureditvi knjižničarskega muzeja. Pobuda je prišla s strani Rezke Šubic Pleničar, kot predstavnice neformalne skupine knjižničarjev. Skupina se je poimenovala Slovenski predračunalniški knjižničarji. V ta namen je bilo do sedaj zbranega že kar nekaj gradiva, Gorenjski muzej pa je ponudil manjši prostor za zbirko v Prešernovi hiši v Kranju.« (Šmid, 2007) Osnovna ideja o nastanku slovenskega knjižničarskega muzeja je torej stara več kot desetletje. Ker je prišla s strani nekdanje predsednice in aktivne članice našega društva, se mi je zdela primerno izhodišče za načrtovanje praznovanja.
Leta 2014 sem se kot predsednica društva začela udeleževati sej upravnega odbora Zveze bibliotekarskih društev Slovenije(ZBDS). Istega leta je vodstvo ZBDS pripravilo nov program dela za leti 2015 in 2016. Z veseljem sem ugotovila, da je v omenjen program umeščeno tudi prizadevanje ZBDS za knjižničarski muzej. (ZBDS, 2015) Krovna zveza je oznanila, da v strokovnih krogih in različnih knjižnicah po Sloveniji že vrsto let nastaja zbirka ohranjenih knjižničarskih predmetov, ki bi jih bilo smiselno nekoč trajno arhivirati in umestiti v muzejsko zbirko za zanamce, ter kot spomin na razvoj stroke skozi čas. V okviru ZBDS je koordinacijo za dogovarjanja o nastajanju muzeja prevzela Tjaša Mrgole Jukič.
Ob pogovorih o tej temi se mi je porodila ideja, da bi ob praznovanju lahko v Kranju organizirali okroglo mizo na temo ustanavljanja take muzejske zbirke. Odločila sem se, da bo to kamenček v mozaiku, ki bo morda nekoč tvoril knjižničarsko dediščino.
Med načrtovanjem okrogle mize se je v drugi polovici leta 2015 zgodilo še ne nadejano naključje. Gorenjski muzej je z razpisom povabil lokalna društva k projektu z naslovom »Kdor ustvarja slabo ne misli«, v sklopu katerega naj bi muzej pomagal društvom organizirati priložnostno razstavo. V tem sem videla priložnost, da ob okrogli mizi publiki in širši javnosti pokažemo tudi zbirko ohranjenih predmetov, ki jih v večini hrani naše društvo. DBG sem prijavila na razsip in s prijavo smo uspeli. Tako smo dobili priložnost, da okroglo mizo tematsko celostno zaokrožimo, kar je bila na koncu dodana vrednost našemu praznovanju.
K postavljanju razstave sem povabila vse članice in člane Društva bibliotekarjev Gorenjske. Na povabilo se je odzvalo osem članic društva iz različnih Gorenjskih knjižnic. Sodelovale smo mag. Barbara Kalan, Gorenjski muzej, Andreja Urbanec, Osnovna šola Orehek, Nataša Kokošinek, Občinska knjižnica Jesenice, Petra Puhar Kejžar, Mestna knjižnica Kranj, mag. Helena Krampl Nikač, Mestna knjižnica Kranj, Milena Enci, Mestna knjižnica Kranj, Dita Urh, Mestna knjižnica Kranj in Maja Vunšek, Mestna knjižnica Kranj. Delo je potekalo sinhrono in se je začelo s pisanjem tekstov v začetku letošnjega leta. Da smo uporabile relevantne podatke gre zahvala še enemu dobro opravljenemu delu iz leta 2015, ko smo nekatere članice izvršnega odbora DBG uredile in pregledale arhiv društva. Sledila je izbira predmetov, pri kateri smo ugotovile, da nekaj smiselnih manjka, zato smo si za razstavo manjkajoče predmete sposodili iz Osrednje humanistične knjižnice na Filozofski fakulteti v Ljubljani, iz knjižnice Gozdarskega inštituta Slovenije, iz zbirke Gorenjskega muzeja, Mestne knjižnice Kranj, Občinske knjižnice Jesenice, sposodili smo si tudi nekaj zasebnih predmetov posameznikov. Na koncu je sledila še postavitev razstave v podstrešni galeriji gradu Khislstein v Kranju. Ob vsem tem smo avtorice pripravile še zloženko o razstavi, ki predstavlja trajen spomin nanjo. V sklopu projekta smo bili deležni še lepe celostne podobe tako dogodka, vabila, zloženke kot razstave, za kar gre zahvala oblikovalki Slavici V. Okorn.
Razstava je razdeljena po tematskih sklopih in prikazuje tako društveno, kot knjižničarsko dejavnost na Gorenjskem. Uvodni del je posvečen nastanku in zgodovini društva, sledi razvoj Ljudskih knjižnic na Gorenjskem, njihove naloge in oprema. Tudi na stereotipni izgled knjižničark in knjižničarjev nismo pozabile. Ker gre za razstavo predmetov, ki smo jih v knjižnicah uporabljali v časih, ko še ni bilo računalnikov, se seveda s prihodom prvega računalnika v knjižnico razstava tudi časovno zaključi. Mlajše kolegice so se o posameznih delovnih postopkih morale pozanimati pri starejših ali že upokojenih kolegih, pri katerih so ponovno obudile spomine na njihovo ero. Med iskanjem ustreznih razstavnih eksponatov nas je presenetila ugotovitev, da je bil t. i. digitalni prehod v knjižnicah tako željno pričakovan, da smo knjižničarji nehote zavrgli marsikateri predmet, ki je bil v ne tako daljni preteklosti v knjižnicah nepogrešljiv. Razstava je na ogled do 25. septembra 2016.
Naše praznično leto pa še ni pri koncu. Za jesen pripravljamo izdajo spominskega zbornika, ki ga bomo članice izvršnega odbora DBG predstavile na posvetovanju sekcij ZBDS v Mariboru. To bo še en lep in trajen spomin na motivirano druščino z Gorenjske.
Besedilo je povzeto po članku Maje Vunšek Generacija za generacijo: okrogla miza in priložnostna razstava ob praznovanju 40. obletnice preimenovanja Društva bibliotekarjev Gorenjske. (Knjižničarske novice, št. 3/4, letnik 26, leto 2016, str. 18–20)