Nekdanji Glavni trg je vse do danes ostal osrednja točka naselja.
Predvsem med obema vojnama je bil Glavni trg pomembno srečevališče sejmarjev, ki so ob večjih sejmih prihajali tja iz vseh koncev Prekmurja. Zaradi umeščenosti v samo središče mesta pa je postal zanimiva lokacija tudi za lastnike raznih trgovinic in drugih lokalov. Poleg tega je bil prostor, kjer so se odvijali politični shodi in kjer so oblastniki manifestirali svojo vladavino. Leta 1941 so madžarski oblastniki, kot znak vrnitve v preteklost, na zelenici Glavnega trga postavili spomenik „osvoboditeljem” z napisom o ponovnem vstajenju madžarskega naroda in na visok drog pripeli madžarko zastavo.
Razmere so se spremenile po prihodu Rdeče armade leta 1945, ko je madžraska zastava zdrsnila z lesenega droga, na istem mestu pa so prebivalci Murske Sobote s predstavniki Rdeče armade postavili nov, socrealistični spomenik, v spomin na krvave dni skupnega bojevanja proti fašizmu. Na mogočnem podstavku je nadgrobna stavba, v katero so nameravali pokopati sovjetske vojake, ki so padli na območju Pomurja, vendar so jih prenesli v skupne grobove na soboško pokopališče. Na obeh straneh nadgrobne stavbe sta postavljena ruska topova iz druge svetovne vojne, pod njima pa sta bili postavljeni skulpturi dveh osvoboditeljev, ruskega rdečearmejca in slovenskega partizana. Spomenik zmage z 17,35 m visokim obeliskom, na katerem se je bleščala velika peterokraka zvezda, je tako simboliziral in manifestiral novi zgodovinski in družbeno-politični trenutek, danes pa je predvsem simbol in opomnik polpretekle zgodovine.
Literatura:
Inhof, Robert: Spomenik zmage. Vestnik, 48/10, 1996 (7. marec), str. 11.
Kuzmič, Franc: Spomenik zmage na Trgu zmage v Murski Soboti. Soboške novine, 21, 2000 (23. december), str. 6.
Mataj, Janez in Štraus, Saša. Murska Sobota nekoč in danes (2. razširjena izdaja). Murska Sobota: Franc-Franc, 2013.
Razmere so se spremenile po prihodu Rdeče armade leta 1945, ko je madžraska zastava zdrsnila z lesenega droga, na istem mestu pa so prebivalci Murske Sobote s predstavniki Rdeče armade postavili nov, socrealistični spomenik, v spomin na krvave dni skupnega bojevanja proti fašizmu. Na mogočnem podstavku je nadgrobna stavba, v katero so nameravali pokopati sovjetske vojake, ki so padli na območju Pomurja, vendar so jih prenesli v skupne grobove na soboško pokopališče. Na obeh straneh nadgrobne stavbe sta postavljena ruska topova iz druge svetovne vojne, pod njima pa sta bili postavljeni skulpturi dveh osvoboditeljev, ruskega rdečearmejca in slovenskega partizana. Spomenik zmage z 17,35 m visokim obeliskom, na katerem se je bleščala velika peterokraka zvezda, je tako simboliziral in manifestiral novi zgodovinski in družbeno-politični trenutek, danes pa je predvsem simbol in opomnik polpretekle zgodovine.
Literatura:
Inhof, Robert: Spomenik zmage. Vestnik, 48/10, 1996 (7. marec), str. 11.
Kuzmič, Franc: Spomenik zmage na Trgu zmage v Murski Soboti. Soboške novine, 21, 2000 (23. december), str. 6.
Mataj, Janez in Štraus, Saša. Murska Sobota nekoč in danes (2. razširjena izdaja). Murska Sobota: Franc-Franc, 2013.