Po vselitvi v nove prostore je godba nadaljevala z igranjem pod vodstvom prof. Alojza Velkavrha. Rezultat dobrega dela je bila zlata plaketa na tekmovanju pihalnih orkestrov B skupine v Mengšu. Godba se je uvrstila v A skupino in pridobila pravico snemanja kaset in nastopov v tujini.
Po odhodu prof. Velkavrha je vodstvo godbe prevzel prof. Janez Petrač. Godbo je vodil le nekaj mesecev, nato ga je nasledil prof. Franc Gornik. Z godbo je posnel kaseto z naslovom Pod mengeško marelo. Godbenice in godbeniki so imeli rekordnih 60 nastopov v eni sezoni. Organizirali so tudi srečanje gorenjskih pihalnih orkestrov pred novim domom.
110. obletnico so leta 1994 obeležili s slavnostnim koncertom, na katerem so bila podeljena priznanja, veliko parado in veselico na ploščadi pred Osnovno šolo Mengeš. Godbeniki so na praznovanju nastopili v novih slavnostnih uniformah, kupljeni pa so bili tudi novi zimski plašči.
V letu 1995 je godba kupila narodne noše, s katerimi je postala še privlačnejša, kar se je pokazalo tudi z vse večjim zanimanjem za njihove nastope tako doma kot tudi v tujini. Prvi nastopi izven Slovenije so bili na Beljaških dnevih v Avstriji. Kasneje je godba večkrat gostovala v Španiji, Franciji, Avstriji in Italiji pa tudi na Hrvaškem. Godba je aktivno delovala in nastopala tudi doma ter bila eden od organizatorjev in podpornikov oživljanja nekdaj znanega Mihaelovega sejma v Mengšu.
