Vzdušje v gostilnah se je pogosto močno ogrelo: »Bilo je veliko kšefta pa tudi pretepov. Ob vsakem proščenju so koga odpeljali.« (Kranj in njegove gostilne med vojnama, Kranj, 1988). Razgrajače so orožniki vozili na treznjenje v zapor ob tedanji mestni hiši na Glavnem trgu. Težave s pijančevanjem so gostilničarji reševali različno, nekateri obzirno, drugi ostro. Tako so pri Petrčku zaradi svojega ugleda vinjenim gostom zavrnili postrežbo. Pri Joštarju so menda pijance metali čez prag ali spodili v vežo.