Kmetje včasih niso pogosto zahajali v gostilne, razen ob nedeljah. Industrializacija, ki je prinesla drugačen način življenja, pa je poleg zmanjševanja delovnih obremenitev spremenila tudi odnos do prostega časa, ki si ga človek vse bolj želi porabiti po svoje. V večjih naseljih in mestih so v gostilne zahajali različni obiskovalci vseh socialnih slojev. Na gostinstvo je močno vplival porast turizma, ki se je polagoma začel v 19. stoletju, po letu 1930 pa je že pomembno spreminjal ponudbo gostinskih storitev.
Gostišča so se skozi čas namnožila in v prilagajanju obiskovalcem izoblikovala v številne vrste: furmanske, božjepotne, sejmarske, splavarske, brodarske, kontrabantske, izletniške, obmestne ali nedeljske, pa železničarske, tovornjakarske, motociklistične; glede na politiko: klerikalne, liberalne, delavske, sokolske, socialdemokratske, poleg teh pa lovske, rudarske, tovarniške, kmečke, vojaške, študentske, dijaške in še kakšne gostilne.