V nekdanji Ringovi hiši, sprva gostilni na vogalu osrednjega trga, je bila v sedemdesetih letih slaščičarna Arnautović v lasti staršev moje sošolke Jasne. Lastnika sta bila zmeraj odprtih rok, pa najsi je bilo to ob prejemu ploha za koruzništvo ali pa ob navalu otrok, ki smo prišli po obljubljene kvasovke po obisku nedeljske maše. Neprecenljiv spomin in privilegij za vse nas, delavske otroke.
Zdaj je na mestu nekdanje Ringove hiše od leta 1989 pošta. Ta je bila na Ravnah na Koroškem od leta 1872 najprej v Eratovi hiši, od leta 1968 pa na koncu novega bloka v Gramoznici, ki ga še zdaj mnogi imenujejo poštni blok.
(Anita Potočnik Slivnik)
Stare guštanjske gostilne
Tudi v obdobju avstroogrske monarhije je čas v Guštanju veselo utripal. Ob številnih praznikih, sejmih in veselicah so se prebivalci našega trga lahko »kam dali«, da jim ni bilo dolgčas ob prazničnih dneh. Že na ožjem območju Guštanja je bilo kar 14 gostiln.
Pa jih naštejmo! Nekdanja stavba v Partizanski ulici, kjer so dolgo časa imele svoj sedež ravenske Storitve, je bila v tistem času znana gostilna »PRI ŠTRUDLNU«. Njena soseda je bila gostilna »KRONE«, ki je gostila krajane v prostorih, kjer je sedaj že dolgo časa fotografski studio Ocepek. Le nekaj korakov više, na Partizanski cesti številka 10, je stala že sedma guštanjska gostilna. To je bila »GOSTILNA LEGNER«. Njen lastnik si je v tistih časih, tako piše Avgust Kuhar, »utrdil sloves slabih vin (žal ima danes vseeno posnemalce) ter sloves po lepih dečvah.« Na njenem mestu je potem dalj časa delovala ravenska mehanična delavnica.
Sedanja Gostilna Lečnik, ki še danes kraljuje sredi ravenskega trga, je bila takrat gostilna »DOBROVNIK«. Njena prva soseda, nekdanja gostilna Cvitanič, pozneje znana tudi kot Gostilna pri Dalmatincu, je bila gostilna »KLEINLERKER« (lastnik Josef Kleinlerker). Pravili so ji tudi »Gostilna pri Tirolcu«. Lepa ohranjena muzejska razglednica nam to potrjuje. Na drugi strani trga, kjer je bila včasih Ringova hiša, sedaj pa naša pošta, je bila v tistih časih gostilna »ORTER«. Desna soseda te gostilne je bila še bolj znana gostilna »MILONIG«. Pozneje je bila to Gostilna pod Uršljo, znana po dobrih menijih za kosila in večerje v jedilnici v gornjem nadstropju.
Še danes delujoča Gostilna pri lipi je bila v tistih davnih časih gostilna »PORI«. Najbližje je bila »fabriškim« delavcem, ki se jim je po napornem delu prilegla hladna osvežilna pijača. No, delavci so imeli drugače tudi na območju jeklarne svojo okrepčevalnico, ki so ji pravili »KANTINA«.
Na današnji Ditingerjevi ulici je bila takrat blizu nakdanjega sejmišča v sedanji Šteharnikovi hiši znana »GOSTILNA PRI VOLČEJU«, ljudsko Bolčiju (Gasthaus zur Wiese). Tudi zanjo imajo v ravenskem muzeju imenitno ohranjeno razglednico! Gasilci v Guštanju so imeli navado, da so prvo nedeljo v mesecu pobirali članarino in to vedno v drugi gostilni, da ne bi bilo kakšne zamere. Tega leta (1908) so se postavili pred Gostilno pri Volčeju, ki je ta dogodek ovekovečila na tej razglednici.
V stari Sternjakovi (Vetterjevi) hiši na sedanji Prežihovi ulici pa je bila v tistih časih znana in zelo obiskovana gostilna, ki so ji pravili »KAVARNA«.
V Stari ulici na Ravnah je bila nekaj pozneje, v obdobju stare Jugoslavije, v hiši številka 3 »GOSTILNA PRI NAVERŠNIKU«, znana po odličnem konjskem golažu. Zatem sta postala lastnika te hiše zakonca Kraiger. Ob Meži je bila približno v tistem času zelo dejavna »Gostilna KRČMA«, po domače pri EBNERJU. V lasti so jo imeli Petračevi, ki so na gostilniškem vrtu uprizarjali tudi gledališke igre. Avgusta leta 1932 je bila tu premiera Sketove ljudske igre Miklova Zala.
Krog 14 guštanjskih gostiln pa je v tistem času sklepala gostilna »JAGER« v poslopju sedanje zadružne trgovine na Koroški cesti. Njen lastnik je bil Rudolf Brundula.
(Mirko Osojnik)
