Helena Kondardi (rojena leta 1942) je v pogovoru opisala delo v kuhinji Industrije usnja Vrhnika, kjer je delala od 1970. do upokojitve, leta 1992.
Sogovornica je povedala, da je bilo v času njene zaposlitve v kuhinji IUV zaposlenih šestnajst ljudi. Skupino so sestavljali šef kuhinje, ekonom, osem delavk v dopoldanski izmeni, štiri v popoldanski in dve ponoči. Poleti, ko so pripravili tudi do 400 obrokov malice na dan, so v kuhinji pomagale tudi dijakinje in študentke (počitniško delo).
Delo v jutranji izmeni se je začelo ob 5. uri zjutraj, v popoldanski ob 13. uri, nočno delo pa ob 21. uri. V kuhinji so pripravljali dve vrsti malic; »normalno« in dietno, nekaj časa pa tudi kosila. Kuhinja IUV je slovela po obilnih, okusno pripravljenih obrokih. Med delavci najbolj priljubljena hrana so bili zrezki in piščanec pripravljen na različne načine. Moški so imeli najraje pasulj, ješprenj, nadevane paprike in krvavice. Le te so najprej delali sami – v kuhinji usnjarne, kasneje pa so že narejene kupovali pri mesarju, njihovem stalnem dobavitelju.
Najprej je imela kuhinja svoje prostore v območju proizvodnje in sicer v prvem nadstropju, nad oddelkom stare barvarne. Zaradi popolnoma neustrezne lokacije so leta 1974 zgradili nov obrat družbene prehrane s sodobno opremljeno kuhinjo na drugi strani Tržaške ceste.
Ob novi kuhinji z vsemi potrebnimi pomožnimi prostori je bila tudi prostorna, svetla jedilnica za 70 ljudi. Ta prostor je bil hkrati večnamenski prostor za različne druge dogodke: razstave, koncerte, proslave, srečanja upokojenih delavcev in novoletne zabave. V objektu so bili še klubski prostor za razvedrilo, bife in terasa. Na prostem so zgradili balinišče in celotno okolico parkovno uredili.
V objektu družbene prehrane so malicali predvsem delavci iz uprave, od leta 1983 dalje pa še delavci iz novo zgrajene Konfekcije. V stari kuhinji je ostala jedilnica z razdelilno kuhinjo za zaposlene v proizvodnji.
Novo stavbo so zgradili na mestu, kjer je pred tem stala znamenita Koreja. To je bila lesena stavba, v kateri je bila menza za delavce iz usnjarne in hkrati restavracija za ostale občane. Uradno se je stavba imenovala Delavsko uslužbenska restavracija.
Prispevek vsebuje tudi pet fotografij:
- Obrat družbene prehrane
- Parna konvekcijska peč v kuhinji IUV
- Glavni kuhar Lojze Miklič in ekonom Miro Posavec
- Kuharica Elica Fortuna
- Del ekipe kuharic IUV
Pogovor je potekal 30. 12. 2013 na domu Helene Kondardi v Verdu.
Dodatek:
Barbara Pfajfar: Kakšna naj bo prehrana med delom (odlomek); Usnjar št. 207, str. 8, november – december 1988
” Za doseganje delovne storilnosti je poleg drugih faktorjev potrebno tudi pravilno in zdravo prehranjevanje delavcev.
Prehrana med delom mora biti pestra, po hranilni in energijski vrednosti ustrezna in higiensko neoporečna. Vsebovati mora pravo razmerje ogljikovih hidratov, maščob, beljakovin, mineralnih snovi in vitaminov. Poleg tega mora biti okusna in ustrezati prehranskim navadam večine delavcev.
Ko pripravljamo oziroma planiramo jedilnike, moramo upoštevati, da določene skupine delavcev, ki opravljajo težja fizična dela, potrebujejo energijsko močnejšo prehrano kot tisti delavci, ki opravljajo lažja fizična ali umska dela. Zato je potrebno nuditi večji izbor kalorično različnih jedilnikov oziroma posamezni obrok regulirati z večjo oziroma manjšo količino živil.
Za našo družbeno prehrano ugotavljamo, da je pogosto preobilna oziroma je bolj primerna za delavce, ki opravljajo težja fizična dela. „
