Staretov trg 1
Hiša stoji na trikotni parceli med glavno šmarsko cesto, stransko cesto proti Povrtem in potokom Reka. Po izpisu iz zemljiške knjige naj bi bila danes stoječa hiša zgrajena okoli leta 1860. Stoji v delu Šmartna, ki je bil v 19. stoletju pretežno obrtniški. V teh hišah so stanovali obrtniki sami, pa tudi družine njihovih pomočnikov.
Hiša je sprva pogosto menjavala lastnike, konec 19. stoletja pa je prišla v last Medveškovih, prvotno v solastništvu z Ruparjevimi iz Zavrstnika. V hiši sta čevljarila lastnik Franc in njegov nečak Jožef, ki so ga klicali Šaver. Bila sta nenehno zadolžena, tako da so vpisane hipoteke in dolgovi lastnino tako razvrednotili, da je prišla pod prisilno upravo.
Jožef se je poročil z Marijo Plevnik, doma iz Beričevega. Šmarčanom je bila poznana pod vzdevkom Šavra ali Šavrovka. Zakon je bil osnovan na pijači, kar ni bil ravno dober obet za poplačilo dolgov. Tako v hiši živeči Jožef Medvešek – Šaver dejansko nikoli ni bil vpisan kot lastnik hiše.
Po smrti Franca Medveška je hišo podedoval njegov starejši brat, ki je živel v Ljubljani. Leta 1935 je bratu uspelo poravnati dolgove. Nečak Jožef si je izgovoril dosmrtno služnost stanovanja v pritličju in del vrta. V podstrešnih prostorih pa je z nakupom podedoval še najemnike. Ko je hiša sčasoma ostala brez najemnikov, jo je lastnik Janez Čopar temeljito obnovil.
HIŠA PRED LETOM 1970
Hiša zaradi specifičnosti stavbišča (parcele) nima pravokotnega tlorisa, zaradi tega je imela streha kopičast izgled. Na strešnem krilu proti Slatni je imela manjšo frčado, na vrhu krajših stranic pa po dve okrogli lini. Imela je dva vhoda; enega na glavno cesto, drugega pa na stransko. Nad njim je bil lesen »gank« z dostopom iz prvega nadstropja. Del pod njim je bil od dvorišča ločen s »plankami«. Po njem je bil prehod do stranišča in podesta nad drvarnico. Pod »gankom« pred vhodom je bil plato, slab meter dvignjen nad dvoriščno površino. Tik nad potokom je bil še manjši zidan objekt, ločen od hiše, vendar pokrit s skupno ločeno streho v obvodnem delu stavbišča. Ta objekt je bil verjetno čevljarska delavnica.
Na dvorišču je bila še drvarnica. Z dvorišča med vhodom in cesto je vodilo stopnišče do potoka, kjer so ženske prale perilo. V vrtu poleg hiše je bila zasajena vinska trta – izabela, ki je prekrivala del južne stene do okna v prvem nadstropju in po dolžini skoraj celotno vzhodno steno z »gankom« vred do potoka. Čeprav je hiša ob potoku, ni bila nikoli poplavljena, niti v času največjih poplav leta 1970 ne, ko je voda tekla preko glavne ceste iz Staretovega dvorišča proti malemu mostu. Hiša je imela več ognjišč, v tistem času so bili kar štirje dimniki. Ohranjeni so bili tudi ostanki dveh črnih kuhinj. Klet je bila tlakovana z lesenim podom, pod njim je bil še podzemni del. Stropi so bili leseni in ometani, le v enem delu so bili prostori obokani.
Lastnik Janez Čopar je hišo temeljito prenovil po letu 1970. Zamenjana je bila streha, odstranjen lesen »gank«, drvarnica in stara delavnica. Prenovila se je fasada hiše in zgradil nov balkon. Zgrajena je bila garaža z lesenim nadzidkom ter dva prostora oz. drvarnici.
Starejše šmarske hiše so bile s svojimi gospodarskimi in pomožnimi poslopji stisnjene na omejenih zemljiških parcelah. Njihovi lastniki so z gradnjami izpričevali funkcionalnost, uporabnost ter z domiselnostjo povezovali rešitve, ki jih je narekoval tedanji način življenja. Cesta in potok sta bila ključni in zato zelo pomembni prvini.