Ravne imajo srečo, ker so takoj po vojski dobile Sušnika in Klančnika. Sušnika za kulturo, Klančnika za industrijsko gospodarstvo in za šport. Srečo imajo zato, ker sta oba moža redkobesedna, modra načrtovalca in vztrajna izvrševalca svojih načrtov. Ker nista besedna žonglerja. Ker je dr. Sušnik vedel, da kultura brez gospodarske podlage ne more vzcveteti, in ker se je direktor Klančnik zavedal, da gospodarstvo ni samo sebi namen, da človek ne živi samo od kruha.(Janko Messner)