Od 17. stoletja dalje je beseda inkunabula strokovni termin za prve tiskane knjige, nastale v času od leta 1455, ko je izšla znamenita Gutenbergova 42-vrstična Biblija, pa do konca koledarskega leta 1500.
Prvotiski so na naše ozemlje prihajali od sedemdesetih let 15. stoletja dalje, zlasti iz tiskarn v Nemčiji in Italiji. Njihova prvotna hranilišča so bile samostanske, cerkvene in plemiške knjižnice ter knjižnice nekaterih učenjakov in bibliofilov. Po razpustitvi samostanov v času jožefinskih reform so bili njihovi knjižni fondi preneseni v Dvorno biblioteko na Dunaju, v osrednje deželne knjižnice v Gorici, Celovcu in Gradcu ter v Licejsko knjižnico v Ljubljani.
Na Slovenskem je ohranjenih okoli 850 inkunabul, največ v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Vsebinsko prevladujejo dela s področja teologije, filozofije, prava, zgodovine in filologije, med leposlovnimi deli pa dela grških in latinskih klasikov ter humanistov. Dragoceni kulturni spomeniki pričajo o knjižni produkciji, o znanstvenih in literarnih dosežkih ter poglavitnih duhovnih tokovih časa, v katerem so nastali.
Knjižnica Ivana Potrča Ptuj hrani tri inkunabule. Gre za latinska teološka besedila, natisnjena v letih 1475, 1497 in ok. 1498. Knjige so v naše zbirke prispele leta 1948 z bogatimi fondi ptujskega Muzejskega društva:
– Biblia (Benetke, 1475)
– Bernardus Claravallensis: Sermones super Cantica canticorum (Govori o Veliki pesmi, Strasbourg, 1497)
– Pelbartus de Temeswar: Stellarium Corone benedicte Marie virginis (Zvezdišče krone blažene Device Marije, s. l., ok. 1498)